Filtri so izdelani iz celuloznega acetata, vrste plastike, ki se razgrajuje zelo počasi. Posledično cigaretni ogorki v okolju ostanejo več let ali celo desetletij. Čeprav mnogi menijo, da gre za neškodljive ostanke, njihova prisotnost predstavlja resno težavo za tla, vode in živalske vrste.
Znanstvene raziskave razkrivajo, da se ob prvem stiku s površinsko vodo iz filtra sprostijo mikrovlakna, drobni delci mikroplastike. V samo nekaj sekundah lahko en filter izloči več deset mikrovlaken, v naslednjih dneh pa še več sto. Cigaretni ogorki postanejo neposreden vir mikroplastike v rekah, jezerih in morjih. Ti delci se nato prenašajo po vodnih sistemih ter ogrožajo ekosisteme in zdravje vodnih organizmov.
[[image_1_ge_783]]
Poleg mikroplastičnih vlaken filtri vsebujejo tudi številne strupene snovi, kot so nikotin, težke kovine in druge toksične kemikalije, ki se izpirajo v okolje. Takšne snovi lahko onesnažujejo tla in vodne poti ter škodujejo živalim, ki cigaretne ogorke zamenjajo za hrano ali jih pomotoma zaužijejo, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave ali celo pogin.
Raziskovalci in okoljevarstveniki opozarjajo, da je za zmanjšanje škodljivih učinkov cigaretnih ogorkov nujno spodbujati odgovorno ravnanje z odpadki, postavljati posebne zbiralnike ter ozaveščati javnost o njihovem vplivu na okolje. Prav tako poudarjajo pomen učinkovitih sistemov ločevanja in filtriranja, ki bi lahko te delce zajeli, še preden pridejo v naravne sisteme, kar bi zmanjšalo onesnaževanje ter zaščitilo življenjske prostore številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Vir: Ekovjesnik
