Avstralska Univerza v Queenslandu je nedavno na svojem posestvu postavilo sončno farmo z močjo kar 64 MW, v katero je bilo investiranih približno 90 milijonov ameriških dolarjev. Projekt je bil prelomen za institucijo, saj je tako postala prva univerza (in šola) na svetu, ki v celoti uporablja le električno energijo, proizvedeno s pomočjo obnovljivih virov, podvig pa je hkrati tudi novi mejnik v zgodovini, ki postavlja zgled in dokazuje, da se da – tudi 100-odstotno zeleno.
Queenslandska univerza ima sicer za postavitev sončne farme zares idealno pozicijo, saj je kot večina avstralske celine znana po pripekajočem soncu, sam Queensland pa se nahaja precej blizu Brisbana, ki velja za eno najbolj sončnih mest na svetu.
V prihodnje brez stroškov za elektriko
Sončna farma, ki jo je postavila Univerza v Queenslandu oziroma takoimenovana Warwick Solar Farm, sestoji iz dveh delov, vsak od teh ima kapaciteto 32,1 MW in je povezan s 33kV omrežjem. Letno sončna farma proizvede približno 160 000 MWh energije, kar bi zadostovalo za oskrbo 27 tisoč domov. Ne le, da bo farma popolnoma oskrbela celotno univerzo, ocenjuje se, da bo proizvedene celo več energije, ki bo preusmerjena v mestno omrežje in namenjena javni uporabi.
Letno sončna farma proizvede približno 160 000 MWh energije, kar bi zadostovalo za oskrbo 27 tisoč domov. Ne le, da bo farma popolnoma oskrbela celotno univerzo, ocenjuje se, da bo proizvedene celo več energije, ki bo preusmerjena v mestno omrežje in namenjena javni uporabi.
Univerza se je ob zeleni oskrbi zavezala tudi k uporabi sončne farme kot priložnosti za dodatno raziskovanje ter izobraževanje mladih okoljskih, zelenih inženirjev. »Ko gre za podnebne spremembe, vsi delimo odgovornost in posledice, zato moramo ravnati v skladu z raziskavami in se truditi za sodelovanje,« je ob priložnosti predstavitve solarne farme povedal queenslandski podžupan.
Avstralija kot zgled
Queenslandski univerzi tako sledijo tudi druge – Melbournska univerza je namestila 388 solarnih panelov, suseška univerza v Veliki Britaniji pa ima že kar nekaj časa na strehah celotnega kampusa obsežen sistem solarnih celic z močjo 825 kW. Primer dobre prakse je tudi brazilska univerza UFPR, ki s svojo solarno farmo šoli prihrani kar 1,5 milijona dolarjev letno. Le katera slovenska univerza bo sledila svetovnemu zgledu?
Vir: Solar magazine
