Evropa se je zavezala k zeleni preobrazbi, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. V tem okviru se veliko govori o soncu, vetru in vodiku, nekoliko manj pa o energiji, ki jo ponujajo morja in oceani. A številke kažejo, da gre za področje z izjemnim potencialom. Evropska komisija ocenjuje, da bi samo energija valov in plimovanja do sredine stoletja lahko pokrila do deset odstotkov potreb Evropske unije po elektriki.

To se morda ne zdi veliko, a v praksi pomeni energijo za več deset milijonov gospodinjstev. Evropa ima več kot 65.000 kilometrov obale, zato je vprašanje, kako izkoristiti to naravno danost, vedno bolj aktualno.

Kako deluje energija iz morja?

Morja ponujajo več načinov pretvarjanja naravnega gibanja vode v električno energijo:

  • Energija valov: naprave na površini ali tik pod njo lovijo gibanje valov in ga pretvarjajo v mehansko, nato pa v električno energijo.
  • Plimovanje: izkorišča se razlika med oseko in plimo. Elektrarne delujejo podobno kot hidroelektrarne – voda ob plimi napolni bazen, ob oseki pa se spušča skozi turbine.
  • Morski tokovi: podvodne turbine, podobne vetrnicam, pretvarjajo stalno gibanje tokov v elektriko.

Vsak od teh virov ima svoje tehnične izzive, a tudi prednosti. Valovi so nepredvidljivi, plimovanje je redno in zanesljivo, morski tokovi pa imajo ogromno energijo zaradi svoje stalnosti.

Pionirski projekti v Evropi

Na področju morske energije Evropa velja za svetovnega pionirja. Škotska, Irska, Francija in Portugalska že desetletja vlagajo v testne projekte in pilotne elektrarne. V zalivu Fundy v Kanadi ali v ustju reke Rance v Franciji delujejo prve plimne elektrarne, ki dokazujejo, da tehnologija deluje tudi v praksi.

Na Škotskem, v Orkneyju, deluje Evropski center za morsko energijo (EMEC), kjer preizkušajo najrazličnejše prototipe – od plavajočih valovnih platform do podvodnih turbin. Nekateri prototipi so sposobni oskrbeti manjše skupnosti, kar dokazuje, da tehnologija ni več le v fazi laboratorijskih testov.

Prednosti pred soncem in vetrom

Zagovorniki morske energije poudarjajo njeno prednost v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri. Medtem ko sta sonce in veter odvisna od vremena in dnevnega časa, so plimovanje in tokovi predvidljivi z veliko natančnostjo. Energijo plime in oseke je mogoče napovedati desetletja vnaprej. To daje morski energiji status stabilnega vira, ki lahko dopolnjuje bolj nestanovitne vire.

Poleg tega imajo obalne regije, kjer je poraba elektrike velika, neposreden dostop do vira. Elektrarna ob obali bi tako lahko napajala lokalna mesta brez dolgih prenosnih poti.

Ovire in vprašanja

Kljub potencialu se razvoj morske energije sooča z resnimi izzivi. Tehnologije so še vedno drage in pogosto manj učinkovite kot sončne ali vetrne. Naprave morajo delovati v težkih pogojih – izpostavljene so soli, koroziji in močnim nevihtam. Vzdrževanje na odprtem morju je zahtevno in drago.

Poleg tehničnih vprašanj obstajajo tudi okoljski pomisleki. Plimne elektrarne lahko vplivajo na ekosisteme estuarijev, podvodne turbine pa predstavljajo tveganje za morske živali. Zato morajo vsako novo elektrarno spremljati obsežne študije vplivov na okolje.

Evropa kot vodilna sila

Kljub oviram Evropa na področju morske energije ostaja vodilna. Evropska komisija je leta 2020 sprejela strategijo za razvoj oceanov in morij kot virov energije. Cilj je do leta 2050 zagotoviti 40 gigavatov zmogljivosti iz valov in plimovanja. To je približno toliko kot danes proizvede 40 velikih jedrskih reaktorjev.

Raziskave in razvoj financirajo tako nacionalne vlade kot tudi EU prek programov Horizon in drugih skladov. Vzporedno pa se oblikujejo nove industrije – od specializiranih ladjedelnic do tehnoloških podjetij, ki razvijajo senzorje, turbine in sisteme za nadzor.

Dopolnitev, ne zamenjava

Morska energija ne bo nikoli v celoti nadomestila fosilnih goriv, lahko pa postane pomemben del energetskega miksa. V kombinaciji s soncem, vetrom, hidroenergijo in jedrsko energijo bi lahko zagotovila stabilno in zanesljivo oskrbo Evrope.

Čeprav bo trajalo še desetletja, da tehnologije dozorijo in postanejo cenovno konkurenčne, jih mnogi strokovnjaki vidijo kot nujno dopolnitev. S tem Evropa ne bi le zmanjšala ogljičnega odtisa, ampak tudi okrepila energetsko neodvisnost – kar je v času geopolitičnih napetosti ključnega pomena.