Na videz običajen sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici skriva v svoji senci prihodnost slovenskega podeželja. Med vrstami jabolčnih dreves se namreč vzpenjajo fotonapetostni moduli – del prvega slovenskega pilotnega projekta agrofotovoltaike. Gre za poskus vzpostavitve harmoničnega sobivanja dveh strateško pomembnih panog: kmetijstva in energetike.
Drevo in panel
Osrednja ideja agrofotovoltaike je, da kmetijska dejavnost ni motena, nasprotno, lahko je celo izboljšana. Sončna elektrarna nad jabolčnimi drevesi tako ne odžira prostora, temveč ustvarja dodano vrednost – energijo in zaščito. Pomembno je poudariti, da v tem modelu kmetijska raba ostaja primarna. Postavitev panelov je prilagojena pridelavi – ne obratno. Analize pilotnega projekta bodo pokazale, katere rastlinske vrste in kakšne postavitve modulov omogočajo najboljšo sinergijo. Cilj ni maksimizacija električne proizvodnje na račun kmetijstva, temveč iskanje ravnotežja.
Kmetijstvo v novi luči
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ob obisku projekta izpostavil, da »agrofotovoltaika ni zgolj dobrodošla, temveč nujna«. Slovenija ima po ocenah strokovnjakov potencial za 47.000 MW sončne energije na kmetijskih površinah. Vendar to ne pomeni žrtvovanja rodovitnih zemljišč. Nasprotno – velik del potenciala se skriva v zemljiščih slabše kakovosti ali degradiranih območjih, kjer bi lahko z inovativnimi rešitvami ohranili in celo povečali njihovo uporabno vrednost.
Iz laboratorija v prakso
Pilotni projekt na Brdu pri Lukovici, ki ga koordinira Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani v sodelovanju z več partnerji, ni nastal čez noč. Sredstva zanj – 205 tisoč evrov z DDV – so bila zagotovljena iz drugega švicarskega prispevka. A vrednost projekta se meri v mnogo več kot v evrih. Gre za vzpostavitev podatkovne in znanstvene podlage za razvoj prihodnjih nacionalnih smernic, ki bi omogočile širšo uporabo agrofotovoltaike po Sloveniji.
Vir: MOPE
