Stranki SDS in Gibanju Svoboda sicer sledi skupna lista Levice in Vesne, za katero bi se odločilo sedem odstotkov vprašanih. Za petami sta ji skupna lista NSi, SLS in Fokusa, za katero bi se odločilo 6,5 vprašanih ter Demokrati Anžeta Logarja z istim rezultatom. Januarja skupne liste desne sredine še ni bilo, zato so podporo merili posameznim trem strankam, Demokrati Anžeta Logarja pa so prejšnji mesec dosegli 7,6 odstotka vprašanih. Za SD bi se odločilo 6,1 odstotka vprašanih (januarja 6,7 odstotka). Za stranko Resni.ca bi se odločilo 3,1 odstotka vprašanih (januarja 3,4 odstotka), za Prerod - stranko Vladimirja Prebiliča 2,5 odstotka vprašanih (januarja 2,8 odstotka), za Mi, socialisti! 1,6 odstotka (januarja 1,4 odstotka), za Piratsko stranko 1,4 odstotka (januarja 1,7 odstotka), za SNS 1,3 odstotka (januarja 1,9 odstotka), za stranko Karla Erjavca - Zaupanje 1,1 odstotka vprašanih, enako kot januarja.
Stranko Glas upokojencev bi volilo 0,8 odstotka vprašanih (januarja 1,1 odstotka). Skupno listo Zelenih Slovenije in Stranke Generacij, ki so jo potrdili februarja, bi volilo 0,8 odstotka vprašanih. Za Suverene bi se odločilo 0,6 odstotka vprašanih, kot januarja, za stranko Nič od tega bi se odločilo 0,1 odstotka vprašanih (januarja 0,2 odstotka). Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 14,1 odstotka vprašanih (januarja 15,8 odstotka), da ne bi volilo nobene stranke, pa je odgovorilo 0,9 odstotka vprašanih (januarja 0,3 odstotka).
Boljša je tudi ocena vlade
Izračun sedežev kaže, da bi stranka SDS dobila 28 sedežev. Demokrati Anžeta Logarja ter skupna lista NSi, SLS in Fokus vsak po osem sedežev, stranka Resni.ca pa štiri sedeže. Na levi bi 25 sedežev dobila stranka Gibanje Svoboda, osem sedežev skupna lista Levice in Vesne, sedem sedežev pa SD.
Da je delo vlade uspešno, meni 41,9 odstotka vprašanih (januarja 38,3 odstotka). Kot neuspešno je delo vlade ocenilo 52,3 odstotka (januarja 57,3 odstotka), neopredeljenih pa je bilo 5,9 odstotka (januarja 4,4 odstotka vprašanih). Kot sklepajo pri Dnevniku, se zdi, da so se javnosti všečni ukrepi, ki jih vlada sprejema zadnjega pol leta, začeli odslikavati v javnem mnenju. Anketirance, ki so povedali, za koga bi glasovali, je Ninamedia tudi vprašala, zakaj bi glasovali za to stranko. Večina, to je 49 odstotkov, je kot poglavitni razlog navedla programske razloge. Na drugem mestu z 20-odstotnim deležem pa je argument, da se jim izbrana stranka zdi najmanj slaba izbira. "Sklepali bi torej lahko, da je med volivci kar veliko takih, ki bi oziroma bodo glasovali s stisnjenimi zobmi," so navedli pri Dnevniku.
Najbolj priljubljena še vedno Nataša Pirc Musar
Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednik vlade Robert Golob. Med prvimi desetimi so še predsednik Demokratov Anže Logar, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, sokoordinator Levice in minister za delo Luka Mesec, sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko in evropski poslanec Matjaž Nemec. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na 11. mestu, predsednik SDS Janez Janša pa na 13. mestu. Agencija je javnomnenjsko anketo izvedli med 9. in 11. februarjem 2026 kot kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja. Realizirani so 700 anket.
STA
