Mag. Ana Pavlič, programska direktorica inštituta IPES, pojasnjuje, da okrogla miza ni bila odziv na en sam dogodek, temveč premišljena intervencija v predvolilni prostor, kjer se politične prioritete najjasneje razkrijejo. »Na enem mestu smo želeli združiti analizo političnih programov in odgovorov strank na vprašanja, vezana na enakost spolov, ter to postaviti v širši družbeni in politični kontekst.«
[[image_1_article_86615]]
Okrogla miza v Mariboru odprla ključna vprašanja
Na dogodku so sodelovali Lidija Divjak Mirnik, Eva Lozina in dr. Andrej Naterer, razpravo pa je z analitičnim uvodom odprla mag. Ana Pavlič, ki je predstavila tudi podatke, zbrane v okviru IPES.
[[image_8_article_86615]]
Kot poudarja Pavličeva, razprava ni sledila logiki klasičnega političnega soočenja, temveč poglobljeni refleksiji. »Zanimalo nas je, zakaj se kljub formalnemu napredku ključni vzorci ne spreminjajo. Sogovornici smo izbrali, ker imata neposredno izkušnjo delovanja znotraj političnega sistema in s tem tudi izkušnjo njegovih nevidnih omejitev. Dr. Naterer pa kot sociolog spremlja širše družbene trende, ki jasno kažejo, da vprašanje enakosti spolov ni izolirano politično vprašanje, temveč odraz globljih družbenih premikov.« je dejala.
[[image_2_article_86615]]
V ospredju tako ni bilo vprašanje, koliko žensk je v politiki, temveč kaj se zgodi po njihovem vstopu v politično sfero. Kakšne so njihove realne možnosti vpliva in v kolikšni meri lahko sooblikujejo politične prioritete?
Čeprav Slovenija beleži napredek, največji delež poslank v zgodovini, prvo predsednico državnega zbora in prvo predsednico republike, po mnenju Pavličeve ta premik ostaja predvsem na ravni vidnosti. »Strukturni pogoji politične moči se bistveno ne spreminjajo. Letos nimamo nobene resne pretendentke za mandatarstvo, ženske so v predvolilnih soočenjih niso dovolj zastopane, njihova prisotnost pa je pogosto omejena na tradicionalno ‘feminizirana’ področja.«
[[image_5_article_86615]]
Analiza IPES: spol pogosto sploh ni tema
V inštitutu IPES so že leta 2018 kot prvi v Sloveniji pripravili spolno občutljivo analizo političnih programov. Letos so jo ponovili z enakim vprašalnikom, rezultati pa ostajajo podobni.
Podatki kažejo, da Slovenija po indeksu enakosti spolov še vedno zaostaja za evropskim povprečjem.
[[image_3_article_86615]]
»Spol kot politična kategorija v številnih programih sploh ni prisoten, tudi tam, kjer bi moral biti skoraj neizogiben: pri delu, pokojninah, zdravstvu, nasilju ali politični participaciji. Če spol izgine iz programa, iz politike izgine tudi sposobnost prepoznati različne izhodiščne položaje žensk in moških ter posledično oblikovati ukrepe, ki bi te razlike naslavljali.« pojasnjuje Pavličeva.
Po rezultatih analize približno 40 odstotkov analiziranih programov spola sploh ne omenja. V programih Piratske stranke Slovenije (Pirati), Demokratov Anžeta Logarja, Preroda - Stranka Vladimirja Prebiliča ter skupnega programa Zelenih Slovenije in SG Stranke generacij, spol kot analitična in politična kategorija skorajda ne obstaja.
Kvote niso dovolj
Tam, kjer se enakost spolov pojavi, je največkrat omejena na vprašanje zastopanosti: kvote, pariteta, vidnost žensk na vodilnih mestih.
»To je pomembno, vendar ni dovolj. Kvote so predvsem korektiv minimalne vidnosti, ne pa dokaz dejanske enakosti. Med simbolno reprezentacijo in realnim vplivom ostaja velik prepad,« opozarja Pavličeva.
Reproduktivne pravice, plačna in pokojninska vrzel se v programih pojavljajo redko, izraziteje jih naslavljajo predvsem Socialni demokrati. Tudi nasilje nad ženskami je pogosto depolitizirano in umeščeno zgolj v širši okvir družinskega nasilja.
Pri nekaterih strankah pa se vprašanje spola in LGBTQ+ tematike umešča v okvir tradicionalne družine. »V takšnih primerih ne govorimo več o odsotnosti, temveč o aktivni politični preusmeritvi v kulturni konflikt,« dodaja Pavličeva.
Programi in realnost: očiten razkorak
Razlika se kaže med uradnimi programi strank in njihovimi odgovori na vprašanja inštituta IPES.
[[image_4_article_86615]]
»Program je zaveza, odgovori pa prostor diskurza, kjer je lažje izražati vrednote kot prevzemati odgovornost,« pojasnjuje Pavličeva.
Teme, kot so reproduktivne pravice ali nasilje na podlagi spola, se v odgovorih pojavljajo pogosteje kot v programih. Največji razkorak pa je pri plačni in pokojninski vrzeli, ki v programih ostaja skoraj nevidna.
Ženske še vedno pod večjim pritiskom
V inštitutu IPES so strnili, da se v slovenskem političnem prostoru se vprašanje enakosti spolov danes pojavlja v treh oblikah: kot vidnost, kot molk in kot radikalizacija. Vidnost se kaže skozi zastopanost, molk skozi odsotnost v programih, radikalizacija pa tam, kjer se vprašanje spola namesto v okvir človekovih pravic premika v ideološki konflikt.
[[image_6_article_86615]]
Pavličeva opozarja tudi na širši družbeni kontekst. Ženske v politiki se še vedno soočajo z vprašanji, ki jih vračajo v zasebno sfero, od materinstva do videza, ter z nenehnim dokazovanjem kompetentnosti. »Kdo v političnem prostoru sploh odpira teme spolne neenakosti? O teh vprašanjih bistveno pogosteje govorijo ženske. To pa pomeni, da se teme, kot so plačna in pokojninska vrzel, nesorazmerna porazdelitev skrbstvenega dela ali nasilje na podlagi spola, še vedno ne obravnavajo kot univerzalna politična vprašanja, temveč kot parcialna, vezana na specifično skupino.«
[[image_7_article_86615]]
Projekt GEM
Na dogodku so predstavili tudi mednarodni projekt GEM – Mobilizacija enakosti spolov, ki so ga je pred nekaj meseci začeli koordinirati v inštitutu IPES. Projekt izhaja iz spoznanja, da premajhna zastopanost žensk ni posledica pomanjkanja ambicije, temveč struktur, ki politično participacijo oblikujejo, omejujejo in filtrirajo. GEM zato ne nagovarja le posameznic, temveč gradi pogoje za njihov vstop v politiko, od politične pismenosti do razvoja vodstvenih kompetenc in neposrednega vključevanja v politične procese.
