Volilna nedelja ni prinesla jasnega zmagovalca, ki bi lahko z naravnimi zavezniki takoj prevzel oblast. Po poročanju portala Svet24 so tako pogajanja med strankami pričakovano zahtevna, saj so nekatera stališča predsednikov strank v tem trenutku videti skoraj nepremostljiva.
Prva ključna postaja na poti do nove vlade bo predsedniška palača, kjer bo predsednica republike opravila posvetovanja z vsemi parlamentarnimi skupinami. Čeprav običajno prvi dobi priložnost relativni zmagovalec volitev, to v slovenski ustavi ni strogo pravilo. Mandatar postane tisti kandidat, ki predsednici države uspešno izkaže realno možnost za osvojitev vsaj 46 glasov v Državnem zboru.
Predsednica mora nato svoj predlog uradno podati najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji parlamenta. Po poročanju portala Svet24 pa bo vsak posamezen poslanec v tem procesu igral ključno vlogo, saj se nobena stran ne more zanašati na vnaprej zagotovljeno večino.
Kaj če tej osebi ne uspe sestaviti vlade?
V primeru, da prvi kandidat v parlamentu ne prejme zadostne podpore, se postopek vrne na začetek oziroma v drugi krog. V tem delu postopka lahko novega kandidata poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Tudi v drugem krogu mora izbrani mandatar na tajnem glasovanju zbrati absolutno večino glasov vseh poslancev. Če politični akterji tudi takrat ne najdejo skupnega jezika, sledi zadnji, tretji poskus, kjer za izvolitev predsednika vlade zadostuje že navadna večina glasov prisotnih poslancev.
Najbolj črn scenarij za stabilnost države pa nastopi, če parlament tudi po tretjem krogu glasovanja ostane brez izvoljenega mandatarja. V takšnem primeru predsednica republike po ustavi razpusti Državni zbor, država pa se mora v najkrajšem možnem času pripraviti na nove predčasne parlamentarne volitve, poroča Svet24.
