Po marčni anketi Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik pripravlja agencija Ninamedia, ima Gibanje Svoboda trenutno rahlo prednost pred SDS. Za Svobodo bi glasovalo 24,1 odstotka vprašanih, medtem ko bi SDS podprlo 23,3 odstotka sodelujočih. Parlamentarna levica bi imela 43 poslanskih sedežev, medtem ko bi jih SDS, skupni listi NSi, SLS in Fokusa ter Demokratom Anžeta Logarja pripadlo 41.
Še vedno 12 odstotkov neopredeljenih
V primerjavi s prejšnjo anketo je Svoboda podporo nekoliko povečala, saj jo je konec februarja podpiralo 23,1 odstotka anketiranih. Tudi SDS beleži minimalno rast, saj je takrat dosegla 23,2 odstotka podpore.
SD je tokrat podprlo 7,2 odstotka anketiranih (februarja 6,9 odstotka), prav takšno podporo kot SD pa je tokrat dobila tudi skupna lista Levice in Vesne (februarja 6,6 odstotka). Sledi skupna lista NSi, SLS in Fokusa s 7,1 odstotka (februarja 7,7 odstotka), njej pa Demokrati Anžeta Logarja s 6,1 odstotka (februarja 6,6 odstotka).
Resnica je dobila 3,2-odstotno podporo (februarja 2,2 odstotka), Prerod pa 2,6-odstotno (februarja 2,4 odstotka). Ostale stranke so prejele manj kot dva odstotka glasov. Neopredeljenih je 12 odstotkov vprašanih, potem ko jih je bilo februarja 15 odstotkov.
Kaj pa če upoštevamo samo opredeljene?
Anketa je ob upoštevanju samo opredeljenih pokazala 27,5-odstotno podporo Svobodi (februarja 27 odstotkov), na drugem mestu je SDS s 26,7 odstotka (februarja 28 odstotkov), na tretjem pa SD z 8,2 odstotka, kar je enako kot februarja.
Skupna lista Levice in Vesne ima 8,2 odstotka (februarja 7,8 odstotka), skupna lista NSi, SLS in Fokusa 8,1 odstotka (februarja 9,1 odstotka), Demokrati Anžeta Logarja 7,0 odstotka (februarja 7,8 odstotka), Resnica pa 3,7 odstotka (februarja 2,6 odstotka). Ostale stranke so dobile manj kot triodstotno podporo.
V državni zbor bi se uvrstilo sedem strank
Po projekciji razdelitve sedežev bi se v državni zbor uvrstilo sedem strank. Svoboda bi imela 27 poslancev, SDS 26, Socialni demokrati, skupna lista Levice in Vesne ter skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa po osem. Demokratom Anžeta Logarja bi pripadlo sedem poslanskih mest, stranki Resnica pa štiri.
Takšna razdelitev bi parlamentarni levici prinesla 43 poslanskih sedežev, medtem ko bi SDS skupaj s skupno listo NSi, SLS in Fokusa ter Demokrati Anžeta Logarja zbrala 41 poslanskih mest.
Koliko bi jih glasovalo, ker se jim zdi ta stranka najmanj slaba možnost?
V raziskavi so anketirance vprašali tudi, zakaj bi volili izbrano stranko. Največ, 52 odstotkov, jih je odgovorilo, da zato, ker se strinjajo z njenim programom in vrednotami. Za 12,4 odstotka je razlog ta, da se jim zdi to najmanj slaba možnost, 8,3 odstotka pa jih meni, da stranko podpirajo zato, ker izpolnjuje svoje obljube.
Anketo je Ninamedia za časnik Dnevnik izvedla med 7. in 10. marcem, v njej pa je sodelovalo 842 vprašanih.
Sodelujoče so vprašali tudi o oceni dela vlade. Kot neuspešno ga ocenjuje 48,8 odstotka vprašanih, kot uspešno pa 46,6 odstotka. Neopredeljenih je 4,5 odstotka.
