Ugovora SDS glede posebnih volišč za predčasno glasovanje na volitvah po navedbah DVK ni možno šteti kot ugovor po delu zakona o volitvah v DZ, ki določa varstvo volilne pravice. Trditve, da je organizacija skupnih volišč za več volilnih okrajev v preteklosti povzročala nepravilnosti pri predčasnem glasovanju, pa ne zdržijo pravne presoje, navaja.
Trditve niso podprte z dokazi
Vsebinsko bi bilo ugovor mogoče šteti kot ugovor po 106. členu zakona, ki se nanaša na nepravilnosti pri delu okrajnih volilnih komisij. A takšen ugovor je možno vložiti šele v treh dneh od dneva glasovanja pri volilni komisiji volilne enote, navaja Državna volilna komisija (DVK).
V SDS so na DVK naslovili ugovor na določitev posebnih volišč za predčasno glasovanje na volitvah v DZ. Oporekajo združevanju več volilnih okrajev na enem posebnem volišču in določitvi posebnega volišča zunaj območja posameznega okraja.
A DVK opozarja, da trditve, da naj bi organizacija skupnih volišč za več volilnih okrajev v preteklosti povzročala nepravilnosti pri izvedbi predčasnega glasovanja, ne zdržijo pravne presoje, saj niso podprte z dokazi in v tej smeri niso bili zanikani rezultati nobenih volitev ali referendumov.
Neutemeljene in brez dejanske podlage
Če bi zatrjevane nepravilnosti res obstajale in bi vplivale na zakonitost volitev, bi bile lahko predmet pravnega varstva v volilnih sporih. A do tega ni nikoli prišlo, so spomnili. Pavšalne navedbe o domnevnih preteklih nepravilnostih je treba zato po njihovih navedbah šteti za neutemeljene in brez dejanske podlage.
Sicer pa z vidika ustavnega varstva volilne pravice vidijo kot pomembno, da zakonodaja omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje volilne pravice. Določbe zakona o volitvah v DZ je treba po njihovem pojasnilu razlagati ob upoštevanju tega cilja.
Edini namen je povečati fleksibilnost okrajnih volilnih komisij
Glede na zakonodajno gradivo ob sprejetju spremembe zakona, ki ga je skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem italijanske narodne skupnosti Felicejem Zizo v zakonodajni postopek vložila leta 2020, je bil po besedah DVK edini namen spremembe povečati fleksibilnost okrajnih volilnih komisij pri določanju lokacije volišča za predčasno glasovanje.
Iz sistematične razlage zakona izhaja, da določbe o organizaciji volišč urejajo predvsem organizacijska vprašanja glede izvedbe volitev, ne pa materialnih pogojev za veljavnost glasovanja. V obravnavanem primeru po navedbah DVK le zaradi organizacije skupnega volišča za predčasno glasovanje ni sporen nobeden od bistvenih elementov zakonitega glasovanja.
V zvezi z dostopnostjo volišča za predčasno glasovanje navaja, da predčasno glasovanje kot dodatna možnost rednemu glasovanju ne more zagotavljati enake oddaljenosti do volivcev, kot jo zagotavlja dobro razvejana mreža rednih volišč. Pri presoji zakonitosti organizacije volitev pa je treba upoštevati tudi ustavno načelo splošnosti in enakosti volilne pravice. Organizacija glasovanja mora biti takšna, da volivcem omogoča dejanski dostop do glasovanja, so še navedli, piše STA.
