V Mariboru rojena Barbara Kolenko Helbl, danes generalna sekretarka Vlade Republike Slovenije, je svojo poklicno pot začela v mestu ob Dravi. Obiskovala je II. gimnazijo Maribor in diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, dolga leta pa je delovala kot odvetnica za gospodarsko pravo. 

"Resnično si ne želim, da bi živeli v preteklosti in postali družba strahu"

Pred štirimi leti je kot kandidatka Gibanja Svoboda vstopila v državno politiko in se odločila zapustiti odvetniško prakso. Ključni razlog za ta korak je bila skrb za stanje pravne države. "Na politično pot sem stopila v času prejšnje vlade, potem ko sem videla način njenega dela in odločanja. Prepoznavala sem namreč, da drsimo v avtoritarnost in erozijo pravne države. Obenem sem verjela, da lahko drugačen vodja, konkretno dr. Robert Golob, to erozijo ustavi. In ko sem v preteklih letih od blizu opazovala predsednikovo delo, lahko samo rečem, da sem pred štirimi leti razmišljala pravilno. In nujno je, da z začeto politiko nadaljujemo, če naj imamo pravno, solidarno, gospodarsko stabilno in varno državo. Resnično si ne želim, da bi živeli v preteklosti in postali družba strahu."

Rekordna vlaganja v Maribor 

Na vprašanje, ali lahko kot generalna sekretarka vlade kaj pripomore k odločitvam v korist Maribora, Barbara Kolenko Helbl odgovori, da direktnih pristojnosti kot generalna sekretarka vlade za to nima, pri svojem delu pa spoznava veliko ljudi z različnih področij, v Sloveniji in tudi izven nje, s katerimi sodeluje, izmenjuje mnenja, ki so tudi v korist razvoja Maribora."Razvoj Maribora je zagotovo to, kar zasledujem, in se za to zavzemam vedno in na vseh področjih, kjer lahko."

Zadovoljna je, da je Gibanje Svoboda Maribor prepoznalo kot pomembno razvojno središče in da je identificiralo njegove priložnosti. "Prizadevanja za Maribor in vlaganja vanj so bila v času naše vlade rekordna. Med večstomilijonskimi projekti s področja zdravstva, znanja in raziskav, infrastrukture, kulture, šolstva in gospodarstva izpostavljam podatkovni center s superračunalnikom in tovarno umetne inteligence, onkologijo UKC Maribor in štiri nove obsevalnike, negovalno bolnišnico UKC Maribor, Zdravstveno postajo Magdalena in Zdravstveno postajo Tezno, strateško naložbo infekcijske klinike, Center Rotovž in SNG Maribor, gradnjo javnih najemnih stanovanj, investicije v šolske zavode in DSO-je, začeto gradnjo obvoznice, številna infrastrukturna dela, ki so v teku, ogromno spodbud na področju gospodarstva in digitalizacije. V letu 2025/2026 se je v Mariboru začel izvajati študij farmacije, širi in obnavlja se Fakulteta za zdravstvene vede."

Prepričana je, da ti projekti ustvarjajo pogoje, da Maribor znova pridobi vlogo pomembnega gospodarskega središča. "Maribor je imel v zgodovini močno razvojno vlogo – pri železnici, elektrifikaciji in industriji. Z novimi vlaganji se ta potencial znova krepi," poudarja in zaključi, da je tesno povezana z Mariborom: tako po svoji osebni zgodbi kot po razvojnem prepričanju, da lahko mesto z znanjem, gospodarstvom in strateškimi naložbami znova postane eno ključnih središč slovenskega razvoja.