Dejan Kaloh, kandidat Slovenske demokratske stranke za župana Maribora, je univerzitetni diplomirani pravnik z znanstvenim magisterijem. Od leta 2018 je poslanec SDS-a v državnem zboru, pred tem je bil strokovni sodelavec v poslanski skupini in svetovalec ministra za notranje zadeve. Vodenje mariborskega mestnega odbora SDS je prevzel marca 2019. Je veliki ljubitelj športa in navdušen pohodnik. Slovenijo je prehodil po njeni najdaljši diagonali, od Hodoša do Sečovelj, v rekordnih osmih dnevih.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Prometna infrastruktura v mestu, predvsem ceste in pločniki v mestu Maribor, še bolj pa na obrobjih mesta, je ponekod v izjemno slabem stanju. Boljša situacija je na področju izgradnje kolesarskih poti, saj se jih je v zadnjih letih na novo iz EU sredstev in mestnega proračuna izgradilo nekaj kilometrov, čeprav nekaterih obljubljenih povezav s primestjem dejansko še ni.

Pri ogledu na terenu ugotavljam, da, ko in če bom izvoljen za župana, bo potrebno z deležniki v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti pripraviti prioritetni seznam izgradnje, rekonstrukcije ali sanacije predvsem vseh cestišč in uličnih povezav in zagotoviti v proračunu najmanj vsako leto cca 5 milijonov evrov za najnujnejše prioritete na področju prometne infrastrukture. V nadaljevanju je v Uradu za komunalo, promet in prostor potrebno izbrati kvalitetne izvajalce z javnim naročilom in spremljati realizacijo in kvaliteto opravljenega dela. Ljudje na terenu me vsakodnevno namreč opozarjajo na dejstvo, da v Mariboru nimamo jasno določenih prioritet na področju prometne strategije, temveč saniramo določena cestišča, ko je stanje že katastrofalno, kar seveda prinaša visoke stroške, saj sanacija ponekod niti ni več možna, temveč le rekonstrukcija vozišč in pločnikov.

Prometna ureditev v Mariboru je v mandatu aktualnega župana postala kaotična. Z zaprtjem mestnega središča je močno otežen promet v smeri vzhod-zahod in čimprej bo treba izboljšati to prometno komunikacijo s tunelom ali obvoznico. Dokler tega ne bo in dokler ne bo celotne vsebine na Koroški cesti, bomo ponovno odprli Koroško cesto vsaj v eno smer (iz tržnice proti Staremu mostu ali od Starega mosta proti tržnici – odvisno kaj bo pokazala študija prometne stroke) kot območje umirjenega prometa do 10 km/h za osebna vozila in mestni avtobusni promet.

Prav tako je potrebno ohraniti promet na Lentu, vsaj v enosmerni obliki in z omejitvijo hitrosti, saj ob prometnih konicah iz smeri zahoda na vzhod vlada prometni infarkt. Moje mnenje je, da je bilo zaprtje Koroške ceste brez alternativnih rešitev nepremišljena oz. slaba odločitev župana z ekipo.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Smatram, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno, na nekaterih predelih pa sanacija cestišč in pločnikov izvedena manj kvalitetno. Na drugi strani so se finančna sredstva iz proračuna namenjala za nepotrebne investicije, kot je nakup gostišča Pri treh ribnikih, saj gostinske storitve niso javni servis, ki bi ga bilo potrebno iz proračuna zagotavljati meščanom in meščankam. Sanacija kopališča Pristan je prav tako edinstven primer nekvalitetne izvedbe, saj bazen še vedno pušča vodo, kljub vsem aneksom in enormnim podražitvam te rekonstrukcije. Po prevzemu mandata bo vsekakor potrebno poklicati na odgovornost deležnike in sanirati zadevo. Tudi sklenjene anekse za nekatere druge investicije, (za nekatere projekte se omenja celo številka enajst dodatno sklenjenih aneksov), bo potrebno vzeti pod drobnogled in terjati ustrezno odgovornost. Verjamem, da bi bilo možno nekatere projekte dokončati z nižjimi stroški in namenjati več sredstev za prometno infrastrukturo, saj je to prioriteta vsake lokalne skupnosti.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Eden izmed ključnih problemov slabe prometne situacije v občini Maribor je seveda naraščanje števila vozil ob nesorazmernem razvoju prometne infrastrukture v mestu in obrobjih mesta na eni strani in prevelika navezanost prebivalcev na osebne avtomobile na drugi. Za izboljšanje stanja na področju mobilnosti v mestu Maribor bo torej potreben celostni pristop k obravnavani problematiki, ki bo vplival tudi na navade ljudi. Na območju mesta Maribor in primestja je veliko cestnih odsekov, ki so prioritetno potrebni obnove, tako, da jih na tem mestu ni možno vseh našteti, lahko pa omenim nekatere: Fochova Streliška, Gregorčičeva, Tyrševa, Meljski hrib (vinskacesta), Počehova, Zrkovska cesta, Ulica Šercerjeve brigade, Maroltova, Užiška, tudi področje Metave in Urbana.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Seveda. To je osnovni pogoj, da so vsi občani in občanke Maribora vsaj elementarno zadovoljni. Vse mestne četrti in krajevne skupnosti so v primerjavi, z izjemo Glavnega trga, v velikem razvojnem zaostanku. Še več, v aktualnem mandatu so se določene krajevne skupnosti želele celo odcepiti od mestne občine Maribor. Kot poslanca so me povabili v KS Malečnik – Ruperče, saj so bili tamkajšnji občani tako razočarani nad županom Arsenovičem, da so pripravili celo pobudo za razpis posvetovalnega referenduma za odcepitev od MOM in ustanovitev nove občine Malečnik – Ruperče. Veliki revolt občanov smo videli tudi v KS Bresternica – Gaj, kjer je župan želel na veliko pozidati še eno zadnjih zelenih oaz v Mariboru, v začetni fazi seveda brez vsakršnega dialoga s tamkajšnjimi prebivalci. V svojo sredo so me povabili tudi prebivalci največje mestne četrti Pobrežje, predstavniki NK Pobrežje, drugi tamkajšnji deležniki in mi izrazili potrebo po Športnem parku Pobrežje, saj tamkajšnji športniki trenirajo v res nemogočih razmerah.

Kapelice v zaledju Maribora razpadajo, denimo tista na Stolnem vrhu, asfaltiranih cest na obrobju Maribora, denimo v delu Ruperč in Nebove, še vedno ni.

Kot županski kandidat stranke SDS imam z ekipo pripravljen strateški razvojni program mesta MB za obdobje 2022-2026, ki vključuje sistemske rešitve na nivoju mesta in zajema širšo problematiko vseh MČ in KS.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

V vse zgoraj naštete, ter seveda vse tiste, kjer dobesedno pred našimi očmi razpada infrastruktura, žal tudi osnovnošolska, kot to denimo vidimo v Novi vasi 1.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

V moji volilni pisarni me meščani in meščanke seznanjajo tudi s problematiko, ki jo navajate, in sicer, da zdravstvene storitve v vseh predelih Mestne občine Maribor niso zagotovljene vsem, predvsem na obrobjih mesta. Že v mandatu prejšnjega župana in seveda tudi sedanjega smo v svetniški skupini SDS nenehno opozarjali, da je nujna investicija izgradnja Zdravstvene postaje Tezno in Tabor, vendar do realizacije še do danes ni prišlo.

Ob tem imamo še težko situacijo s premajhnim številom družinskih zdravnikov, zato je v mojem programu tudi prioriteta, da se za študij družinske medicine v Mariboru dodatno vzpodbudi mlade za ta študij. Mariborska občina bo pod novim vodstvom morala prevzeti bistveno več pobude za zagotavljanje dostopnosti do osnovnega zdravstva. Kot župan bom poskrbel, da se bodo zagotovila neprofitna stanovanja za mlade zdravnike, ki bodo v našem mestu delali kot družinski zdravniki. Omogočili bomo občinske subvencije za čas študija medicine, Maribor bo postal mesto, ki podpira družinske zdravnike.

Stanje je slabo tudi v UKC Maribor, saj je ta mesec na čakalnih seznamih mariborske bolnišnice trenutno skoraj 50.000 bolnikov, od tega kar 19.641 nad dopustno čakalno dobo.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Stališče Krunoslava Pavlovića, predsednika Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije je, da imamo v Mariboru in Sloveniji dovolj zobozdravnikov. V Sloveniji jih je trenutno 1448, od tega v javni mreži 1213, zasebnikov pa je 235. Žal pa moramo ugotoviti, da so mnogi, ki so tukaj doštudirali, odšli v tujino na bolje plačana delovna mesta. Po mojih podatkih je kar 188 Slovencev, ki so diplomirali v Sloveniji, zaposlenih v tujini.

V Mariboru je po zadnjih podatkih zaposlenih 192 zobozdravnikov, v Ljubljani pa recimo 512. V Mariboru se soočamo z dolgimi čakalnimi dobami pri zobozdravnikih, veliko jih ne sprejema novih pacientov, zato so mnogi primorani obiskati zasebnike. Po podatkih Eurostata glede števila zobozdravnikov vidimo, da Slovenija glede na povprečje držav EU zaostaja, prav tako pa je podobno stanje tudi v Mariboru. Tudi sam osebno menim, da je zobozdravnikov premalo, prav tako fizioterapevtov, medtem ko lekarn, tako javnih kot zasebnih v Mariboru ne primanjkuje.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Kot morebitni župan se bom seveda najprej sestal z vsemi deležniki – direktorji komunalnih podjetij in z vsemi sodelavci iz Urada za komunalo, promet in prostor in s svojo ekipo strokovnjakov analiziral obstoječe stanje. Potrebno je pripraviti celovito strategijo za razvoj komunalne infrastrukture, kjer so dejansko problemi v Mariboru največji. Sam ugotavljam, da se je do sedaj premalo finančnih sredstev vlagalo v komunalno infrastrukturo, pa naj si bo za vodovodna omrežja, kanalizacijo, ceste, pločnike, javno razsvetljavo,…ipd. Obstoječi župan se tako rad pohvali, kako uspešen je bil z ekipo pri črpanju EU sredstev, številke pa pravijo, da je Maribor med najslabšimi, prehitele so nas vse okoliške majhne občine, kjer so veliko teh sredstev vlagale v komunalno infrastrukturo. Maribor počrpa le skromnih 125 evrov na prebivalca.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Obstoječe stanje na področju komunalne infrastrukture je izjemno slabo, za primer naj navedem, da po ustavi zagotovljena pravica do pitne vode danes v letu 2022 ni zagotovljena vsem meščanom mesta Maribor. Prav tako je obstoječa infrastruktura tako na področju vodovoda, kanalizacije, cest, pločnikov, javne razsvetljave,.. idr. v slabem stanju in ni ustrezno vzdrževana. Kratkoročnih prioritet je tako veliko na vseh področjih komunale. Dolgoročno je na prometni infrastrukturi potrebno realizirati izgradnjo južne obvoznice, alternativno pa tudi tunel na relaciji vzhod – zahod. Izgradnja tunela na tej relaciji je cenejša varianta kot izgradnja obvoznice, dejstvo pa je, da je investicija visoka in jo mesto samo ne bo moglo realizirati brez pomoči države. Kot poslanec DZ RS sem si že do sedaj prizadeval za ustrezno rešitev, ki pa bo temeljila predvsem na strokovnih podlagah oziroma ustreznih študijah, zaprti finančni konstrukciji in določeni časovnici.

Dolgoročna strategija za ravnanje z odpadki se sprejema na državnem nivoju, zadnja strategija je bila sprejeta leta 2020 in po podatkih Ministrstva za okolje in prostor glede na količine odpadkov že imamo danes v Sloveniji dovolj sežigalnic.

Aktualni župan tako rad propagira dejstvo, da ima sosednji Dunaj sežigalnico sredi mesta, vendar pozablja, da je bila zgrajena pred cca 30 leti, danes pa obstajajo modernejše tehnologije, tako v EU kot v svetu, kjer se prioritetno stremi k zniževanju količin s tehnologijo ločevanja, recikliranja in s tem zmanjševanju količine odpadkov. Investicija oz. izgradnja moderne sežigalnice ne bi stala 50 milijonov evrov, (toliko približno namreč stane npr. remont sežigalnice na Dunaju), temveč krepko čez 400 milijonov evrov ali več. Tako, da se pogovarjati trenutno o takšni investiciji v Mariboru brez strategije resornega ministrstva, brez temeljite strokovne podlage, brez ustreznega OPN, ki bi jo umestil v določeno lokalno okolje, brez soglasja tam živečih prebivalcev, kjer bi bila zgrajena, je ta trenutek brezpredmetno.

Prav tako bo potrebno izvesti revizijo poslovanja JMH, predvsem na področju sklenjenih svetovalnih pogodb, planirati ustrezne resurse, prioritete, planirati finančna sredstva tako iz proračuna, kot iz državnega nivoja in tudi sredstev EU. Morda bo potrebno tudi koga poklicati na odgovornost, vsekakor pa bom kot bodoči župan najprej dal prednost strokovni javnosti, meščanom, ki tukaj živijo in delajo, ne pa kapitalskim interesom.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Moja prioriteta kot župana, (če in ko bom izvoljen na to funkcijo), bo zagotavljati meščanom in meščankam čim bolj zdravo in čisto okolje. Zaradi škodljivih vplivov uporabe fosilnih goriv pri energetski oskrbi, ki se raztezajo od podnebnih sprememb do gospodarske nestabilnosti, so obnovljivi viri energije (OVE) deležni vedno več pozornosti. Mestna občina Maribor (MOM) ima kot eno od največjih urbanih območij v Sloveniji ključno vlogo, da na lokalni ravni ponudi rešitve za okoljske in gospodarske probleme ter jih integrira v nacionalne programe Slovenije. V MOM je potencial vodne energije že skoraj zapolnjen, obstaja pa še veliko potenciala za izrabo sončne energije, lesne biomase in plitve geotermalne energije, a na poti do njihove izrabe stojijo številne ovire, ki so politične, ekonomske in družbene narave.

Vendar pa bi zaradi trenutnega stanja okolja, nestabilnih cen energentov, vse večje brezposelnosti in vsesplošne gospodarske krize bilo nujno te težave rešiti in začeti množično izkoriščati lokalno dostopne vire energije. Z ekipo strokovnjakov je potrebno zasatviti strategijo za izkoriščanje različnih oblik obnovljivih virov energije in tehnologije za njihovo izrabo. Na osnovi teh bomo najprej analizirali možnosti izrabe vsakega OVE posebej glede na dane potenciale in ovire, ki bi utegnile to preprečiti. Pri tem si bomo pomagali tudi z obstoječimi načrti, projekti in drugimi dokumenti, ki pokrivajo področje rabe OVE v Evropski uniji, Sloveniji in MOM, ter na osnovi ugotovljenega sklepali o prihodnosti energetske oskrbe MOM.

Potenciala na tem področju je veliko in do leta 2030 mora mesto Maribor izkoristiti vse prednosti in naravne danosti. S pridobljenimi finančnimi sredstvi iz EU finančne perspektive (zato bo potrebno do leta 2030 učinkovito črpanje teh sredstev) bo Maribor postopoma prešel v brezogljično mesto, ki bo zdravo in čisto za meščane in meščanke.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Da, kot bodoči župan, podpiram projekt zadružnih sončnih elektrarn. Evropska unija je nujnost prilagajanja in prehoda na obnovljive vire energije kot svojo prioriteto postavljala že veliko pred začetkom vojne v Ukrajini. Že v finančnem obdobju 2014–2020 je temu področju namenjala obširna finančna sredstva, v obdobju 2021–2027 bo s tovrstnimi spodbudami nadaljevala in jih nadgrajevala, saj je zeleni prehod eden glavnih vsebinskih stebrov naložb Evropske unije v tem desetletju. Na področju energetike bomo preko evropskih skladov, predvsem kohezijskega sklada, pripravili projekte in pridobili sofinancerska sredstva za projekte, ki jih vsebinsko lahko razvrstimo v štiri sklope:

– učinkovita raba energije v javnih stavbah,

– učinkovita raba energije v gospodinjstvih,

– spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov, in

– razvoj ter uporaba pametnih distribucijskih sistemov.

Na področju spodbujanja energetske prenove stavb je bilo že do sedaj v zadnjih letih odobrenih preko 80 milijonov evrov, na področju spodbujanja rabe energije iz obnovljivih virov energije pa več kot 78 milijonov evrov, vendar Maribor tega ni izkoristil. Velik pomen tega področja v obdobju energetske krize, vključno z neizkoriščenimi možnostmi, bo naša prioriteta za pridobivanje sredstev, namenjenih izrabi sončne energije in daljinskemu ogrevanju iz obnovljivih virov energije.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Ne.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Gospodarstvo, ki ga bomo razvijali v Mariboru, mora biti: zeleno, pametno in ustvarjalno. Republika Slovenija do leta 2030 namenila znatna sredstva za prehod gospodarstva oziroma preobrazbo industrije v industrijo 4.0 in MO Maribor mora napeti vse moči, da v čim večji meri participira pri teh sredstvih.

Potrebno je nuditi še večjo podporno okolje podjetjem, ki želijo ustanoviti svoj sedež v Mariboru, tukaj zaposlovati, razvijati naše mesto in vzpostaviti še bolj tesno sodelovanje s Štajersko gospodarsko zbornico. Resnično je potrebno povezati univerzo oziroma posamezne fakultete z mariborskim gospodarstvom. Na tem področju se ne dogaja skoraj nič, so pa seveda svetle izjeme kot je mariborsko vesoljsko tehnološko podjetje Skylabs.

Maribor pod nujno potrebuje znanstveno-tehnološki park, kjer bodo v skupnih podjetjih delali profesorji, študenti in vsi ostali strokovnjaki. Uspešno in dobro delujoče gospodarstvo je ključno za razvoj mesta na vseh področjih.

Pridobiti bo potrebno investitorje za intenzivno gradnjo stanovanj. Brez novih stanovanj ne bo mogoče zagotoviti prebivališča mladim, mladim družinam in novim delavcem, prav tako pa ne bo mogoče privabiti mladih in izobraževanih ljudi v Maribor. Potrebno je zagotoviti še večjo in bolj raznoliko turistično ponudbo, zaradi katere bodo gostje ostali v najlepšem mestu na svetu in njegovi okolici še več dni.

Nemudoma je potrebno pričeti z intenzivno promocijo kongresnega turizma. Maribor potrebuje vsaj en hotel s petimi zvezdicami in za ta namen je potrebno storiti vse, da ga pridobi Hotel Habakuk. Celovita ureditev Brestrniškega jezera v vrhunsko turistično in rekreacijsko območje. Hvala krajanom Bresternice, ki so na zboru občanov opozorili na oblastniško samovoljo. Vrniti Zlato Lisico na Pohorje, in sicer tako, da se njena izvedba prestavi na višjo nadmorsko višino (s ciljem na trikotni jasi).

Predvsem pa je za dobro razvit turizem potrebno vizionarstvo. Ker sem to govoril že, ko sem prvič kandidiral za poslanca, lahko to še posebej sedaj izpostavim kot kandidat za mariborskega župana. Naredil bom vse, da bom mariborski ponos – najstarejšo trto na svetu postavil na zemljevid sveta. Za to pa rabimo še prav posebno obeležje. Štajerski grozd, razgledni stolp v obliki grozda, bo visok 70 metrov in bo najvišji objekt v Mariboru. Hkrati bo to največji grozd na svetu. Še najbolje bi ga bilo umestiti v propadajočo Maksovo luknjo. Verjemite mi, da bi turistični prihodki iz tega naslova bili enormni, Maribor pa bi se proslavil po vsem svetu. Razgledni stolpi so povsod po svetu velike turistične atrakcija.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

S sosednjo hoško občino in z državo se je potrebno nujno dogovoriti za čimprejšnje operativno delovanje mariborskega letališča in prizadevanje, da se na območje MO Maribor, pa tudi v okoliške občine, privabi čim več velikih logističnih družb. Maribor ima idealno lego, saj leži na križišču dveh velikih evropskih poti. Je dobro povezan s cestnimi in železniškimi povezavami. Logistika je panoga, ki beleži hitro rast in bo rasla tudi v prihodnjih letih. Z aktivacijo mariborskega letališča in pritegnitvijo nekaj večjih logističnih podjetij bi lahko v Mariboru in okolici vzpostavili pomembno logistično točko/center, podobno kot se to dogaja v sosednjem Grazu, kjer je pred vhodom v južni del mesta zraslo veliko logističnih kapacitet.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Vrata županske pisarne bodo za občane in občanke odprta vedno in za vsakogar. Način komunikacije lahko opredelim v enem stavku: “V Mariboru ne bo tako kot reče župan, ampak tako kot se vsi dogovorimo.”

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Seveda. Župan mora biti mož dialoga in mora ves čas demonstrirati strpnost. Tista epizoda aktualnega župana, ko je fizično obračunal z mladoletnikom, pa je v celoti nedopustna in nevredna županske funkcije.