Jolanda Lašič je kandidatka za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije, ki kandidira v 9. volilnem okraju 7. volilne enote. Skoraj 30 let je zaposlena na Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Podravje in Koroška. Od leta 2017 je sekretarka za odbore kmetijstva, kemije, državnih organov, upokojencev, energetike in svobodnih sindikatov za območje Podravja in Koroške. Je mati in žena, v prostem času rada hodi v hribe, vrtnari in ima rada živali.

Zakaj ste se odločili na listi Socialnih demokratov kandidirati za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije?

Slovenija je na razpotju. Preprostim ljudem, če jih lahko tako imenujem, je vedno težje, saj imajo vedno manj pravic. Plače in pokojnine so nizke, kar pomeni, da vsi ne dosegajo kvalitetnega in dostojnega življenja. Prepričana sem, da je potrebno uvesti spremembe in Socialni demokrati imamo dober program sprememb. Ker želim spreminjati življenje v Sloveniji na bolje, sem se odločila za kandidaturo za poslanko v okviru Socialne demokracije.

Kako vidite trenutno situacijo v Sloveniji?

Menim, da se število pravic znižuje. Stopnja demokracije se znižuje. Nadzor nad izvajanjem pravic je vse slabši. Izgubili smo osnovo za zadovoljno, prijazno in razvojno naravnano družbo. Majhna skupina ljudi zelo dobro živi, preostali pa slabo. Slovenija mora it po poti, kjer bodo ljudje dostojno živeli in kjer bodo pravice na ustreznem nivoju. Vem, kaj pomeni, ko so ljudje v težavah. S tem se srečujem že skoraj 30 let.

Kaj konkretno je potrebno v Sloveniji izboljšati?

Kot prvo bo potrebno pričeti skrajševati delovni teden s sedanjih 40 na 32 ur. Digitalizacija bo naredila svoje, nekateri poklici bodo izginili. Potrebnih bo manj zaposlenih. Da se bomo izognili večji brezposelnosti, bo potrebno skrajšati delovni teden. Skrajšani delovni čas dokazano poveča produktivnost in s tem delodajalcu prinese dodano vrednost na zaposlenega. S tem bodo delavci pridobili na kvaliteti življenja, imeli bodo več prostega časa za družino in hobije.

Treba je dvigniti to plačo, da bo omogočala dostojno življenje zaposlenim. Socialni demokrati menimo, da jo je treba dvigniti na 800 evrov neto.

Druga zadeva, ki se mi zdi pomembna, je dvig minimalne plače. V preteklosti so v minimalno plačo za polni delovni čas bili vključeni vsi dodatki. Pred kratkim smo dosegli, da teh dodatkov ni več v minimalni plači, tako da je minimalna plača tista najnižja osnovna plača za opravljeno delo v polnem delovnem času. Treba je dvigniti to plačo, da bo omogočala dostojno življenje zaposlenim. Socialni demokrati menimo, da jo je treba dvigniti na 800 evrov neto. Ob tem bi opozorila, da se v praksi delodajalci vse preveč držijo zakonskega okvirja, medtem ko ostalih plač ne želijo dvigovati. Tako se dogaja, da se minimalna plača viša, ostale pa ne. Obstajajo nekatere dejavnosti oziroma podjetja, v katerih so zaposleni do 6. tarifnega razreda na minimalni plači oziroma prejemajo razliko do minimalne plače. Mora obstajati razlika med stopnjami izobrazbe in zahtevnostjo delovnega mesta. Ne morejo vsi do višjega strokovnega razreda zaslužiti enako. Minimalna plača tudi ne sme biti maksimalna. Z usklajevanjem minimalne plača je treba usklajevati vse druge osnovne plače.

Prekarno delo, ki je prisotno predvsem med mladimi, prinaša veliko negotovost, saj so ti ljudje nezaščiteni.

Tretje izhodišče, za katerega si prizadevam ureditev, je prekarno delo. Prekarno delo, ki je prisotno predvsem med mladimi, prinaša veliko negotovost, saj so ti ljudje nezaščiteni. Njihove pravice so bistveno zmanjšane, saj nimajo pravice do plačane bolniške odsotnosti in do pokojninskega zavarovanja. Menim, da je potrebno na novo oblikovati zakonodajo oziroma vzpostaviti enako zakonodajo za vse zaposlitve. Ena od rešitev te težave je enotna pogodba o zaposlitvi.

Omeniti je treba tudi delo na daljavo, ki je bilo sedaj, v času epidemije, zelo aktualno. Ugotovili smo, da je zelo slabo regulirano. Potrebno je zakonsko urediti delo na daljavo in med drugim omogočiti tudi pravico do odklopa. To pomeni, da delavec ne more biti ves dan in po možnosti še vso noč na razpolago delodajalcu.

Kakšen je vaš pogled na problem pokojnin oziroma upokojencev na sploh?

Upokojenci imajo slabe pokojnine, ki jim ne omogočajo kvalitetnega in samostojnega življenja. Menim, da bo v prihodnjih letih bodo te še slabše. Zakaj? V Mariboru je bil kar visok trend stečajev, v katerem so zaposleni prejemali premalo izplačane plače oziroma jih določeno obdobje sploh niso dobili. Sorazmerno s tem bodo nižje tudi pokojnine. Potrebno je urediti usklajevanje in regulirati minimalne pokojnine, ki bodo omogočile dostojno življenje upokojencev.

Nadalje, v Mariboru na primer, je veliko starejših blokov, kjer do 5. nadstropja ni dvigal. Starejši imajo tako velikokrat težavo priti po stopnicah do doma. Omejeni so na stanovanje. Potrebno je urediti bivalne pogoje starejših, prav tako pa jim je potrebno zagotoviti pomoč na domu.

Zaposleni ste na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije – območna organizacija za Podravje. Kje so še težave na področju zaposlovanja in kje vidite rešitve zanje?

Slovenski zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec za enako delo izplačati enako plačo ne glede na spol. V letu 2018 na primer so bile ženske za več kot 8% manj plačane od moških. To se pozna tudi pri drugih prejemkih, npr. pri nadomestilih z zavoda za zaposlovanje in pokojninah. Leta 2018 je pokojninska vrzel znašala 17%. Še vedno je prisotno ogromno prikrite diskriminacije. V Sloveniji pa je še vedno veliko delitve vlog in posledično tudi tradicionalna delitev na moške in ženske poklice. Po navadi pri majhnem otroku doma ostane ženska oziroma ima zanj bolniško ženska. Zaradi tega ta prejema nižja izplačila, ne dobi stimulacij, težje napreduje. V Sloveniji so večinoma na vodilnih mestih moški. Še vedno je, če pogledamo moške in ženske poklice, na primer strugar ima v sistemizaciji delovnega mesta zapisano, da dela v hrupu in v prahu. Na ta račun dobi določene dodatke. Pri vzgojiteljici na primer pa se zaposlena srečuje s psihičnimi napori, vendar pa v sistemizaciji tega ni omenjenega. Zaradi omenjenega je ena od mojih prizadevanj čim večja enakost spolov. Menim tudi, da bi morale biti ženske v enakem obsegu kot moški vključene v javno odločanje. S tem bi še hitreje odpravili neenakost med spoloma.

V Sloveniji so podjetja nasploh premalo razvojno naravnana. Plača ni le strošek dela, ampak ima tudi razvojni vidik. Delavca je treba motivirati. Vlagati je treba v ljudi, več boš dal, več boš dobil nazaj. Motiviran delavec dobi idejo, kako bi se dalo izboljšati nek proces, in s tem bo tudi delodajalec imel korist od tega. Slovenci imamo premalo inovativnosti oziroma razvojnega razmišljanja. Na tem bo tudi potrebno delati.

Kako bi spremenila stvari? Potrebno je preoblikovati delovno zakonodajo, da zaščitimo pravice delavcev. Prav tako je treba dati večji pomen kolektivnim pogodbam. Z njimi je določena višina plač višina nadomestila za prehrano, višina regresa, višina dodatkov za določeno delovno mesto. Treba je povečati pomen kolektivnih pogodb, ki jih dosežemo s pogajanji med predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Tudi upokojenci morajo biti vključeni v odločanje o svojih pravicah. Danes upokojenci ne sedijo doma, ampak želijo sodelovati pri odločanju o svojih pravicah.

Izenačiti je tudi treba prispevke delavca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od bruto plače se odtegne prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5%. Delodajalec pa za pokojninsko zavarovanje delavca plača 8,85%. To ni pravilno oziroma pravično. Smo ena redkih držav, ki delodajalci plačujejo nižje prispevke za pokojninsko zavarovanje kot delojemalci. To je potrebno izenačiti.

Imate bogate delovne izkušnje.

Drži. Poklicno pot sem začela kot mlada ekonomistka v Mariborski tekstilni tovarni, in sicer v obračunu plač. Kmalu sem napredovala v oddelek planiranja in analiz. Leta 1993 sem se zaposlila na sindikatu – območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Podravja kot strokovna sodelavka za ekonomsko področje. Tu sem bila zadolžena za izračune. V preteklosti je bilo ogromno primerov, da je delodajalec nepravilno obračunal plače, dodatke, prevoz ali ni izplačal regresa. To je bilo obdobje tudi obdobje stečajev. Bila sem koordinatorka med stečajnimi upravitelji in našimi pravniki, ki so vlagali prijave terjatev v stečajne mase podjetij. Takrat stečajni upravitelji še niso sami izdelovali izračunov neizplačanih plač za jamstvene sklade. Med leti 1993 in 2016 sem s sodelavci pomagala preko 40.000 delavcem, ki so zaradi stečajev ostali brez zaposlitve. Iz stečajnih mas so prejeli preko 30 milijonov evrov bruto poplačil. Veliko sem se tudi dodatno izobraževala, saj sem bila tudi sama izobraževalka na sindikalni akademiji. Pripravila sem tudi učbenik o sistemu plač v zasebnem sektorju. Veliko sem tudi sodelovala z avstrijskimi kolegi. Skratka, tako ali drugače že 30 let pomagam ljudem.

Kandidirate v Mariboru. Kako vidite vlogo Maribora v Sloveniji in kakšno je vaše mnenje pri decentralizaciji Slovenije?

Zgodovinsko gledano obstaja jeza med Mariborom in Ljubljano. Maribor se je po letu 1991 soočal s številnim stečaji, medtem ko Ljubljana tega ni toliko čutila. Od tod izvirajo nekatere zamere med mestoma, ki pa ne sme biti opravičljiva. Mariboru je nasploh potrebno dati več veljave, saj mesto ima številne potenciale in na njih je treba gradit prihodnost. Politika mora ustvariti pogoje da Maribor dobi več delovnih mest in se s tem spodbudi zaposlovanje. Tako mladim ne bo potrebno več iskati zaposlitev v tujini. V mesto je potrebno pripeljati tudi določena ministrstva in agencije. Moram reči, da Slovenija ogromno vlaga v izobraževanje ljudi, potem pa ti gredo iskat zaposlitev v tujino. Avstrijci so srečni, če lahko zaposlijo medicinske sestre iz Slovenije, kar pa je v škodo naši državi.

Kdo pa je Jolanda Lašič v prostem času?

Sem žena in mati. Rada imam pohodništvo, hodim tudi v visokogorje. Bila sem na Triglavu, pred kratkim na Vodnikovi koči, lani pa sem obiskala tudi Triglavska jezera. Pozimi rada tečem na smučeh. Veliko potujem, kar mi daje še dodatno širino. Rada tudi vrtnarim, obožujem rože in zelišča. Poskušam, kar se da, živeti zdravo. Torkovi večeri so namenjeni vadbi standardnih in latinskoameriških plesov. Veliko tudi berem. Ko grem na potovanje si kak mesec prej preberem vse o destinaciji. Rada imam leposlovje, bilo pa je tudi obdobje, ko sem morala brati strokovno literaturo.

Naročnik oglasa je stranka Socialnih demokratov. Spletni medij maribor24.si z vsebino ni povezan.