Uroša Prikla smo v vlogi poslanca Državnega zbora Republike Slovenije že videli, tako da mu ta vloga ni tuja. Je rojen Mariborčan, ki je po uspešno opravljeni maturi na mariborski Prvi gimnaziji šolanje nadaljeval na Ekonomsko – poslovni fakulteti, kjer je uspešno diplomiral leta 1998. Uroš ima kar nekaj političnih izkušenj, saj je v preteklosti med drugim opravljal funkcijo poslanca, državnega sekretarja, bil pa je tudi kandidat za župana Mestne občine Maribor.

V preteklosti smo vas lahko že videli v vlogi poslanca, v obdobju 2014 – 2018. Kakšen je bil vaš takratni prispevek k izboljšanju življenja ljudi v Sloveniji in za kaj se zavzemate sedaj, ko ponovno kandidirate?

Majhnih korakov za izboljšanje življenja ljudi v Sloveniji je bilo v mandatu od 2014 do 2018 kar nekaj. Če navedem pet poglavitnih, so to dokončna odprava zloglasnega Janševega Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je najbolj prizadel najbolj ranljive ciljne skupine, nominalni dvig najnižjih pokojnin, ponovno, tako redno, kot izredno usklajevanje pokojnin, sprejem Zakona o osebni asistenci in sprejem strategije dolgožive družbe.

Nalog oziroma izzivov za obdobje 2022 – 2026 je ogromno. Menim, da je med desetimi ključnimi dvig najnižjih plač, dvig najnižjih pokojnin, odprava čakalnih vrst v zdravstvu nad 30 dni in posledično dostopnost do zdravstvenih storitev za vse, prenova zdravstvenega sistema, ki med drugim vključuje omejitev dela zdravnikov izven JZZ, skupna javna naročila in racionalizacijo dela. Tu je še celostna ureditev invalidske politike, ki obsega zaposlovanje, nadomestila, dostopnost do institucij, mobilnost, pa sprememba Zakona o dolgotrajni oskrbi, dopolnitev Zakona o osebni asistenci, začetek delovanja Urada za demografijo oziroma medgeneracijsko sodelovanje, redefiniranje Rezervnega demografskega sklada in sprejem Zakona o pokrajinah – v interesu vzpostavitve skladnega regionalnega razvoja.

Zakaj ste se odločili kandidirati v okviru stranke Socialni demokrati?

Moje osebno mnenje je, da je stranka Socialni demokrati z naskokom najboljša stranka v Sloveniji. Temelji na antifašističnih vrednotah in ne potvarja zgodovinskih dejstev, ne straši ljudi in jih ne terorizira, ampak jim skuša pomagati. Imamo najboljši program, ki ga je kader SD sposoben realizirati. Še posebej pa se mi zdi pomembno, da smo izjemno empatični, s posluhom za majhnega človeka oz. za skupine ljudi, ki so pomoči najbolj potrebne.

Kakšne so vaše delovne izkušnje?

V začetku kariere sem nekaj let služboval v gospodarstvu. Sledilo je 12 let službovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, 2 leti sem bil generalni sekretar na Ministrstvu za zdravje, direktor Doma starejših občanov Dom pod gorco, 4 leta poslanec, 2 leti državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, zadnji skoraj dve leti pa službujem v UKC Ljubljana, kjer opravljam zadolžitve poslovnega direktorja Stomatološke klinike.

Kandidirate v Mariboru. Kje je Maribor “podhranjen” in kako lahko kot poslanec to sliko izboljšate?

Pomoč Mariboru vidim v tem, da preidemo od besed k dejanjem, da uresničimo to, kar v programu Socialnih demokratov piše o policentričnemu razvoju in regionalizmu, predvsem pa, da Mariborčani in Mariborčanke, ko prečkamo Trojane, ne pozabimo, od kod prihajamo. Kot konkretni cilj pa je prenos sedeža enega ministrstva in vsaj dveh državnih institucij, Holding slovenske elektrarne (HSE) in Urad za demografijo v Maribor. Če pa to ne bo dovolj, znam upravičiti tudi interventni zakon o Mariboru, ki je plačal najvišjo ceno tranzicije in se ga še danes tretira neupravičeno podcenjevalno.

Glede na to, da službujete v Ljubljani, ste razmeroma veliko odsotni od doma. Kako zapolnite čas, ki vam ob vseh obveznostih ostane?

Sem mož in oče, lokal patriot in nogometni navijač. Moj prosti čas je zapolnjen s posvečanjem družini, urejanjem okolja na vikendu, roštiljanjem, z obiski nogometnih tekem ter vikend rekreacijo s 17-letnim sinom, ki mu ne želim priznati, da je bolj vzdržljiv od mene. To so aktivnosti, ki mi zapolnjujemo prosti čas.

Kaj štejete za svoj največji dosežek?

Dosežkov je več. Povsod, kjer sem služboval, sem pustil pozitiven pečat, tako vsebinski kot medčloveški in so mi vrata bivših sodelavcev široko odprta za neformalne obiske in klepet. Pri vsem svojem delu pa nisem ustvarjal nobenih konfliktov ali afer, zato sodišč in organov pregona s tega naslova ne poznam. Za vse kar sem v življenju naredil, lahko vsakomur pogledam v oči – kar pa je zame najpomembnejše.