Gibanje Svoboda Maribor je na današnji tiskovni konferenci predstavilo program in listo kandidatov za Mestni svet Mestne občine Maribor ter za mestne četrti in krajevne skupnosti. Na njihovi kandidatni listi so trije doktorji znanosti, pet magistrov, štirje profesorji, inženirja arhitekture in elektrotehnike in ljudje različnih poklicev – zdravnik, odvetnik, socialni delavec, ekonomist, …  Med njimi je, kot poroča STA, direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič, prav tako politični novinec, ki je predstavil projekt pametne vasice. To nameravajo postaviti pod Pohorjem in bi služila tako kot razvojni center dolgotrajne oskrbe kot turistična destinacija za starejše. Kandidatka Leonida Polajnar je izpostavila nujnost skrbi za mikro in mala podjetja, odvetnik Tarek Naji pa transparentnosti in gospodarnega ravnanja z javnim denarjem. Na listi kandidatov Gibanja Svoboda za mestni svet so še nekdanja sodelavka Flisa v UKC Maribor Karin Jurše, nekdanji poslanec DZ Andrej Rajh, dolgoletni smučarski delavec Srečko Vilar in gospodarstvenik Milan Lukić.

Flis napoveduje ozelenitev in uravnotežen razvoj vseh delov mesta ter javni servis po meri vseh občank in občanov

Dr. Vojko Flis, kandidat Gibanje Svoboda za župana, je poudaril, da mora imeti občina ob krpanje ulic, cest in pločnikov vizijo o nadaljnjem razvoju mesta. “Če imamo vizijo, želimo živeti v bolj kakovostnem urbanem okolju. Mesto mora imeti vsaj štiri jedrna središča, ne zgolj enega. Pomanjkljiv razvoj se vidi na desnem bregu, kjer velike mestne četrti (Pobrežje, Nova vas, Radvanje) svojih urbanih središč sploh nimajo. Če bi jih imeli, bi rešili tudi problem prometa, saj se ljudem ne bilo potrebno voziti za vsako stvar v center mesta. V velikih mestnih četrteh bi lahko bila javna uprava, potrebno pa je napraviti še prenos nekaterih institucij iz Ljubljane v Maribor.” Flis omenja prenos nacionalnega digitalnega stičišča v drugo največje mesto, gradnjo južne obvoznice in pomembnost načina gradnje v mestu. “Pri gradnji naselij uporabljamo staro tehnologijo. Vemo, da se bo mesto segrevalo in ko govorimo o novogradnjah, ki so potrebne, se morajo te prilagajati podnebnim spremembam. Gre za tako imenovane ničenergijske objekte ali takšne, ki se lahko samohladijo, glede na to, da imamo tudi reko Dravo.”

Ob tem Flis izpostavlja, da se mora mesto obrniti proti Evropi in evropskim skladom. Evropskega socialnega sklada sploh nismo črpali. V mestu uradno živi 12,5 odstotka ljudi, ki so revni, in zanje mesto Maribor iz tega sklada ni črpalo popolnoma nič. Prav tako mesto ni črpalo iz evropskih stebrov, ko gre za kompetitivnost evropskega gospodarstva, kar me čudi. Ne verjamem, da bo mesto lahko svoje vizije razvijalo zgolj na storitvenih dejavnostih, ki imajo malo dodano vrednost.” V svojem programu napoveduje še povečanje finančnih sredstev za zdravstvene in izobraževalne institucije, vzpostavljanje pametnih učilnic in skupnostnih elektrarn.