V sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Maribor IV, se za mesto poslanca na listi stranke Socialni demokrati poteguje Franc Trček. V zadnjem tednu pred državnozborskimi volitvami smo mu zastavili deset vprašanj. Enak seznam vprašanj smo posredovali kandidatom za poslance vseh strank in list, katerih kandidati se potegujejo za vstop v državni zbor. Omejili smo se na kandidate znotraj sedme in osme volilne enote.

Zakaj ste se poleg svoje zaposlitve odločili za kandidaturo poslanca?

Sem eden o d aktivnejših poslancev, ki že osmo leto prebere vse gradivo, vključno s celotnimi proračuni in TTIP sporazumi v varni sobi MGRT.

Imam veliko energije in kar nekaj znanja iz razvoja mest, regij, procesov informatizacije, področji s katerimi se poklicno ukvarjam že 30 let. Zato želim z odgovornimi parlamentarnimi odločitvami pomagati k boljši Sloveniji, Štajerski, Mariboru in blaginji vseh nas.

V primeru, da boste izvoljeni, ali nameravate svoj čas v celoti nameniti poslanski funkciji?

Biti poslanec ali poslanka je dobesedno poslanstvo. Delati drugače kot nameniti v celoti čas tej zahtevni nalogi, bi bilo žalitev državljank in državljanov, tako tistih, ki te (iz)volijo kot vseh ostalih, saj smo poslanci predstavniki vsega ljudstva, kar je tudi zapisano v 82 . členu Ustave.

Kako nameravate sodelovati z drugimi političnimi in strokovnimi deležniki?

Izhajajoč iz ustavnega patriotizma, kar pomeni, da se za razliko od preštevilnih v slovenski politiki zavedam, da smo USTAVNA parlamentarna demokracija. Skratka, vsi, ki upoštevajo Ustavo, so dobrodošli in z njimi že osmo leto uspešno sodelujem.

In čas bi že bil, da prenehamo umetno ločevanje politike vs. stroke. Slovenska politika mora postati v teh zapletenih časih dosti bolj strokovna onkraj prepogostih političnih puhlic in nebuloz, vključno z neizvedljivimi predvolilnimi obljubami.

Kakšen je vaš odnos z Univerzo v Mariboru in drugimi institucijami v Mariboru?

Odličen, edina težava je manko časa. Kolegij predsednika DZ prepogosto pri načrtovanju urnikov našega dela v Ljubljani povozi sprejet dogovor, da je ponedeljek namenjen delu na domačem, v mojem primeru mariborskem in štajerskem terenu.

Če se le da, se odzovem na vsa vsebinska vabila v domačem okolju. Pogosto pa tudi sam ali pa moji sodelavci kontaktirajo mariborske in štajerske institucije glede potrebnih in formacij pri konkretnih zakonodajnih postopkih.

Koliko izkušenj imate z delom v politiki?

Tako po podatkih na portalu Parlameter, ki meri delo poslank in poslancev, kot tudi po mnenju ostalih poslank in poslancev spadam med pet najbolj aktivnih in vsebinsko pripravljenih poslancev in poslank DZ.

Gospa, ki jo zelo cenim, saj je ena od legend DZ z več kot 30 let dela v njem, mi je pred pol leta rekla, da poslanec potrebuje dva mandata, da se nauči parlamentarizma in postane res dober poslanec. Torej, ravnokar končujem to šolo parlamentarne odličnosti.

Ali podpirate sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča V kohezijske regije?

Seveda podpiram, sočasno pa se sprašujem, zakaj potrebujemo zakon o nečem, kar je že izhajajoč iz geografske logike centralnosti krajev samoumevno?

Ob tem pa je nujen zakon o mestnih občinah, ki mora ob kriterijih ustanovitve ter obsegu regionalnih obveznih nalog mestnih obči tudi jasno definirati financiranje le-teh. Trenutno stanje, ko smo občanke in občani Mestne občine Maribor letno prikrajšani za že več kot 20 mil. EUR, je protiustavno.

Glede odprave te naše proračunske tretjerazrednosti sem bil osamljen bitke kot poslanec pod tremi različnimi vladami. V vseh treh so mariborski koalicijski poslanci, vključno z mojim sosedom D. Kalohom v zadnjih vladi/koaliciji, obljubljali, da se bo to uredilo, pa se žal ni. No, resnici na ljubo, večina od njih se ni niti zavedala, kako zelo pereč problem je to za načrtovanje razvoja Maribora, občine in regije.

Ali podpirate decentralizacijo in selitev sedežev nekaterih državnih institucij v Maribor?

Glede tega sem vsem trem vladam, začenši s Cerarjevo, postavil že vrsto poslanskih vprašanj in predlogov. Logično bi bilo, da se za uvod Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijo z naslednjo vlado preseli v Maribor.

Če pa se malo ozremo čez planke, lahko npr. vidimo, da je na Češkem vrsta ključnih državnih ustanov v Brnu. In res ne vidim razloga, da ne bi bilo sorodno v odnosu med glavnim mestom, t.j. Ljubljano in Mariborom.

Ali podpirate zdravstveno reformo, ki bo zagotovila javno objavo čakalnih vrst in bo v ospredje postavila pacienta?

Podpiram, najprej pa potrebujemo ustrezno informatizacijo slovenskega javnega zdravstva, da bomo v realnem času sploh imeli pravilne podatke o čakalnih vrstah, ker trenutno jih nimamo.

Na avstrijskem Štajerskem je KA Ges izvedel ustrezno informatizacijo njihovega zdravstvenega sistema, kar jih je stalo 40 mil. EUR. Na osnovi tega vedo, kaj se jim dogaja v njihovim javnem zdravstvu, od stanja čakalnih vrst pa do cen toaletnega papirja v konkretnih zdravstvenih ustanovah.

Kot predsednik odbora za zdravstvo pod Šarčevo vlado sem bil preko avstrijske ambasade v Ljubljani dogovorjen, da obiščem KA Ges ter se podučim o procesu njihove uspešne informatizacije, a se je potem žal zgodila covid-19 epidemija.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

Strokovnjaki z energetskega področja nam že kar nekaj časa sporočajo, da bo cena energentov in energije višja. Ob energetski neodvisnosti se premalo govori in išče rešitve, kako porabiti manj energije.

V Sloveniji predstavlja promet 40 % porabe energije. Torej, če sem zelo direkten, koliko in kakšne Luke Koper in koliko tovora na železnicah in koliko na avtocestah. A tudi odgovor na vprašanje, zakaj se nekaj deset tisoč ljudi iz Štajerske vozi na delo v Ljubljano in ne dela na Štajerskem, vključno z delom od doma.

Pri zelenih virih energije pa sem zagovornik energetskih zadrug in nerazdrobljene individualne proizvodnje, ki je trenutno nizkonapetostno omrežje niti ne omogoča v zadostni meri. Tudi glede tega se lahko zgledujemo po avstrijskih sosedih, npr. energetska lokalna zadruga s solarnimi paneli prebivalcev Mureka, ki sem jo obiskal, na tamkajšnjem velikem rastlinjaku. V Mariboru je ogromno blokovskih naselij, kjer bi to bilo možno.

Ali podpirate reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka?

Tako reforma socialne zakonodaje kot demografski sklad, ki ga odhajajoča vlada odpira kot pisarno brez resne vsebine v Mariboru, kot kvalitetnejše in vsem dostopno šolstvo, zdravstvo, kultura, ni in ne bo možno brez pametne transformacije slovenskega gospodarstva.

Po domače povedano, naše gospodarstvo moramo transformirati tako, da bo v izdelkih in storitvah dosti več pameti. Pameti namesto na ožuljenih rokah delavstva s slabimi plačami prepogosto trenutnega stanja v našem gospodarstvu.