Na tretje mesto, z 12 odstotki glasov, ste bralci uvrstili zagotavljanje vzdržnih cen energentov in goriv. Z rezultati smo seznanili tudi kandidate političnih strank, ki se na aktualnih  volitvah potegujejo za stolček v parlamentu. Objavljamo njihove odgovore.

Socialni demokrati

“Omenjeni akcijski načrt za reševanje krize odgovarja tudi na vprašanje oskrbe ljudi in gospodarstva z energenti: 

  • Takojšnja stabilizacija cen energentov in električne energije z uporabo mehanizmov iz Zakona o nadzoru cen ter s ponovno uvedbo regulacije cen ter interventnimi sredstvi državnega proračuna. 

  • Začasna regulacija trga električne energije z določitvijo najvišjih dovoljenih cen ter ponovna uvedba regulacije trga s pogonskimi gorivi.

  • Zamrznitev DDV na energijo in pogonska goriva ter začasno (drseče) znižanje trošarin.

  • Zagotavljanje državnih rezerv pogonskih goriv in sklepanje novih pogodb za zakup plina.

  • Izdelava metrike ranljivih skupin med prebivalstvom in gospodarstvom za ciljanje ukrepov.

  • Interventna priprava na naslednjo ogrevalno sezono.

  • Sprejetje energetskega koncepta Slovenije za strateško diverzifikacijo virov energije ter zmanjšanje ranljivosti Slovenije na šoke pri preskrbi z energenti.

  • Na evropski ravni dogovor o pravici držav brez plinskih terminalov, da solidarno uporabljajo terminale drugih držav članic.

  • Takojšnji akcijski načrt za pospešitev naložb v OVE in modernizacijo energetskih omrežij (ponovna zagotovitev namenskega investicijskega vira),” odgovarjajo v stranki Socialni demokrati.

Nova Slovenija

“Okrepiti moramo skupni evropski pristop. Potrebujemo skupne nabave, skupna pogajanja za cene, skupne gradnje nekaterih skladiščnih kapacitet za plin in skupno logistiko. Cene energentov morajo biti prepuščene trgu, a ne v času izrednih razmer. V tem mandatu smo zagotovili nižje cene položnic za električno energijo za vsa gospodinjstva za tri mesece. Več kot 720.000 ljudem smo namenili 150€ solidarnostnega dodatka, da bodo lažje plačali položnice za ogrevanje. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je ključna nadgradnja in ojačitev distribucijskega omrežja. Zagotovili bomo premik v smeri izgradnje pametnih omrežij. Pri večjih projektih je ključen problem lažje umeščanje objektov v prostor. Spremenili bomo prostorsko zakonodajo, da se različnim deležnikom zaradi ozkih interesov onemogoči nesorazmerno zaviranje postopkov. Zagotovili bomo finančne sheme, ki omogočajo investicije v OVE tako, da prihranki ali prihodki pokrivajo investicijo,” pojasnjujejo v stranki Nova Slovenija.

Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo

“Pomembno je izkoriščanje različnih obnovljivih virov energije, vendar nikakor ne montaže vetrnic po celi Sloveniji in uničenje te prelepe države in njene nedotaknjene krajine. Uvajanje najnovejših tehnologij s tega področja, tudi seveda šele prihajajočih in poudarek na razvoju le-teh, kjer bi morali postati vodilna država in ne več le sledilka. Glede izgradnje  drugega bloka nuklearke menimo, da je mogoča, vendar zgolj z razpisom predhodnega obvezujočega referenduma. Podpiramo državno regulativno na tem področju,” odgovarjajo v Listi Borisa Popoviča.

Naša prihodnost in Dobra država

V stranki Naša prihodnost odgovarjajo: “Energije je dovolj za vse ljudi, a z zgrešeno politiko in navideznimi potezami zelene energetike, so cene energentov postale manipulacija v rokah elit, narod, se zlasti socialno ogroženi, pa plačujejo ceno, ki bogate dela se bogatejše in omogoča se večje razslojevanje ljudi, vnaša strah in podira temelje socialne države.

Zato povezani v #ListaNasaPrihodnostinDobraDrzava predlagamo naslednje ključne spremembe:

•    dostop do e-virov krožnega gospodarstva – male hidroelektrarne, sončne, termalne elektrarne, nove tehnologije (s tem zmanjšanje odvisnosti od ruske nafte in plina)
•    gradnja dinamičnih distribucijskih omrežij z uporabo dvosmernih reciklažnih baterij in zalogovnikov s spoštovanjem najvišjih okolijskih standardov
•    pospešena uvedba energetskih zadrug
•    znižanje porabe preko sistemske podpore eko-gospodinjstvom (toplotne črpalke, solarne naprave, e-vozila, mobilnost kot storitev, energetska prenova stavb s subvencijami posebnega ekološkega sklada)
•    energetska neodvisnost v prehodnem obdobju z jedrsko energijo nove generacije
•    sosežigalnice na ravni Slovenije.”

Resni.ca

V stranki Resni.ca pa pojasnjujejo: “Na žalost velikega vpliva na cene uvoženih energentov in goriv nimamo, kar ne pomeni, da nimamo nobene možnosti vpliva na končne cene. Trenutno so pogonska goriva zelo obdavčena, najprej s trošarinami, okoljskimi davki ipd., na koncu še enkrat z davkom na dodano vrednost. Tukaj ima državo takojšnjo možnost regulacije.

Dolgoročne rešitve vidimo v zagotavljanju večje samooskrbe z energenti, prehod na zelene vire energije ter vlaganje v razvoj dotične tehnologije. Zavedati se moramo, da naše elektro omrežje ni prilagojeno na decentraliziran vir elektrike, hkrati nimamo nobene bolj učinkovite rešitve za shranjevanje viškov energije. Verjamemo, da je možno z vlaganjem v razvoj in v sodelovanju z našimi raziskovalnimi inštitucijami v doglednem času najti ustrezno rešitev za te težave. Samo pozornost in sredstva moramo nameniti v to smer. Zakaj ne bi bili enkrat prvi? Zakaj mi ne pokažemo svetu, kako se to dela?”

Naša dežela

V stranki Naša dežela pojasnjujejo: ” Na področju energetske samooskrbe je v času vojne na evropskih tleh postalo več kot jasno, da Slovenija rabi svoj in premišljen energetski koncept. Ta mora po našem prepričanju temeljiti na kombinaciji obnovljivih virov energije in jedrske energije. Pri obnovljivih virih energije poudarjamo, da ima Slovenija poleg vetra, vode in sonca, velik potencial pri geotermalni energiji in lesni biomasi. Slovenija mora bolj preudarno izkoriščati obnovljive vire energije, in se s ciljem stabilne in zanesljive dobave energije gospodarstvu, zatekati k jedrski energiji. 

Predlagamo slednje ukrepe: 

  • Trajnostna raba obnovljivih virov energije, pri čemer se najbolj poudarja izkoriščanje energetskih potencialov sončne, vetrne, vodne energije, biomase ter geotermalne energije.  
  • Okrepitev investicij v male energetske objekte (male vodne, sončne in vetrne elektrarne, toplotne črpalke), ki imajo posredne učinke na urejanje vodotokov, namakanje v kmetijstvu in boljši ekonomski položaj ljudi na podeželju. 
  • Poenostavitev in skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj za energetske objekte, ki bodo proizvajali energijo iz obnovljivih virov in vzpostaviti predvidljive, dolgoročne naložbene okvirje za vse tehnologije. 
  • Zagotavljanje spodbud za gradnjo sončnih elektrarn na zgradbah in domačih zalogovnikov elektrike ter omogočiti ustanavljanje in razvoj energetskih zadrug. 
  • 20-odstotno znižanje ekološkega odtisa Slovenije do leta 2030 glede na leto 2013, saj razvoj Slovenije ne sme temeljiti na rabi virov, ki presegajo okoljsko nosilnost planeta. To lahko dosežemo s trajnostnim in odgovornim upravljanjem gozdov, uvajanjem solarnih panelov v povezavi s polnjenjem električnih vozil ter ukrepi za lažje umeščanje objektov, namenjenih proizvodnji energije iz obnovljivih virov, v prostor. 
  • Okrepljena vlaganja v distribucijska omrežja. 
  • Zagotavljanje enostavnega sistema polnjenja električnih vozil (odprava posebnih kartic za polnilnice, prehod na splošno uveljavljena plačilna sredstva). 
  • Povečati je treba uporabo javnih polnilnih mest za električna vozila vzdolž omrežij TEN-T in v urbanih območjih. 
  • Projekt pravičnega prehoda in prestrukturiranja premogovnih regij, ki bo ekonomsko vzdržen, ter takojšnji prehod na krožno gospodarstvo, obnovljive vire in reciklažo. 
  • Izboljšati obstoječ sistem ravnanja z odpadki, spodbujati inovacije in recikliranje ter doseči spremembo ravnanja potrošnikov.  
  • Odpadke procesirati preko filtrirnih sistemov. 
  • Hitra širokopasovna infrastruktura mora postati minimalen standard, ki je zagotovljen na vseh naslovih v Sloveniji.  Projekte izgradnje širokopasovnih omrežij na podeželju naj se izvaja z gigabitno infrastrukturo. Podpiramo tudi gradnjo 5G omrežij.  
  • Dostop do interneta mora postati univerzalna storitev, operater s prevladujočo močjo pa naj le-to zagotovi. Prevladujoč položaj naj se regulira oz. ugotavlja na regijskem nivoju.  
  • Ustanovitev operaterskega državnega sklada za investicije v internetno infrastrukturo na podeželju.  
  • V prvi fazi zagotoviti digitalno infrastrukturo, znanje in visok nivo sprejetosti digitalnih rešitev med ljudmi, šele za tem umaknemo pozornost tradicionalnim storitvam, kot so pošte, bankomati, izpostave javne uprave, lokalne trgovine, itd.  
  • Črpanje EU sredstev in njihovo prioritetno vlaganje v digitalizacijo mest in podeželja ter majhnih in srednje velikih podjetij (kmetijstvo, turizem, lokalna oskrba, od večjih mest oddaljena podjetja) mora biti fokusirano v konkretne poslovne (informacijske) potrebe naročnika. Evropa veliko sredstev nameni rešitvam na področju pametnih mest in pametnih skupnosti, vendar se morajo učinki vlaganj EU sredstev začeti meriti z vsebinskimi kazalniki in ne zgolj s povečano dodano vrednostjo na zaposlenega.“

Lista Marjana Šarca

“Z naborom raznolikih rešitev in ob zavedanju, da je nekatere mogoče izvesti v Sloveniji, ključne pa le v sozvočju z evropskimi rešitvami ter ob upoštevanju načela, da je potrebno zaščiti ranljive skupine – uporabnike:

  • Umirjena in kredibilna komunikacija vlade (strokovne javnosti in tudi medijev). Inflacijo poganjajo predvsem t. i. inflacijska pričakovanja – prepričanje ljudi, da se bo vse dražilo, čemur smo priča trenutno, in to pogosto (tudi zdaj) še dodatno pregrevajo mediji. Ljudje se začnejo vesti temu primerno in začnejo kopičiti zaloge, da bi se zavarovali pred dvigom cen (primer je naval na bencinske črpalke). Zato je v spopadu z inflacijo izjemno pomembna tudi umirjena, kredibilna in zaupanja vredna komunikacija pristojnih, ki mora umiriti neracionalna pričakovanja in ravnanja.
  • Tržna intervencija (regulacija ali zamrznitev cen) – če inflacijo poganjajo le nekateri pomembni izdelki, so možni ukrepi tudi v smeri tržne intervencije, kot so regulacija ali celo zamrznitev cen, sprostitev posamezne vrste blaga iz blagovnih rezerv (to ni najprimernejši ukrep za obvladovanje inflacije ali draginje, temveč je namenjen predvsem preprečevanju motenj v oskrbi).
  • Iskanje cenejših nabavnih virov – iskanje cenejših nabavnih virov za isto ali podobne vrste blaga ipd. – Ukrepi davčne politike in politika subvencioniranja – ukrepi davčne politike, kot je nižanje trošarin, DDV ali posebnih vrst davkov, če ti bremenijo kritične vrste blaga (recimo omrežnine, prispevki za obnovljive vire ipd.), in politika subvencioniranja pri nakupu kritičnih dobrin (predvsem za najbolj ranljive skupine),” sporočajo v Listi Marjana Šarca.

Vesna

“Prvi in najpomembnejši so ukrepi učinkovite rabe energije v gospodarstvu, prometu in gospodinjstvih. Tu imamo v Sloveniji še ogromno neizkoriščenih možnosti. Neporabljena energija je najcenješa. Odločno spodbujanje obnovljivih virov energije je drugi najpomembnejši korak, tudi tu imamo možnosti skoraj neizkoriščene. Vzporedno z višanjem deleža obnovljivih virov energije mora potekati decentralizacija in demokratizacija energetskih sistemov. Nekaj skupnostnih elektrarn v Sloveniji že imamo. Zagotavljajo neodvisnost od centraliziranega sistema, tudi od špekulativnih dvigov cen energentov in nižja tveganja. Kjer imajo dalinjsko ogrevanje na lesne sekance, ki jih dobavljajo lokalni dobavitelji, so ohranili cene ogrevanja kljub podražitvam. Dražje je tam, kjer se ogrevajo na fosilna goriva. Podjetja, ki že imajo sončne elektrarne, imajo s tem zagotovljeno dolgoročno stabilnost cen elektrike. Slovenija ima na področju sončne, vetrne, biomase in geotermalne energije toliko možnosti, da bi presežke ustvarjene elektrike lahko uporabili tudi za hranjenje in pridobivanje vodika in sintetičnih goriv,” odgovarjajo v Vesni.

Stranka Alenke Bratušek

“Naša odvisnost od uvoza energentov je prevelika in jo je treba zmanjšati – s tem se bo zmanjšala tudi možnost nihanja cen. Glavna ukrepa za to bosta nedvomno vzpostavitev 3. energetskega stebra za pridobivanje energije iz sonca in vetra (in s tem krepitev samooskrbe), na drugi strani pa diverzifikacija virov energije zlasti na področju prometa. Vso pozornost moramo usmeriti v naložbe v OVE in ukrepe za nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom, pri katerem smo 100 % odvisni od uvoza in kot država – za razliko od naftnih derivatov – nimamo strateških rezerv. Stimulativno bomo spodbujali tudi vzpostavljanje hranilnikov energije.

V SAB prav tako poudarjamo, da ko država pristopi k zagotavljanju vzdržnih cen, mora to početi premišljeno – ukrepi morajo biti ciljani in usmerjeni na tiste, ki jih draginje resnično prizadenejo. Vzemimo za primer energente. Vlada je denimo pri spoprijemanju z astronomskimi cenami energije odpisala strošek omrežnine več kot 100.000 odjemalcem, ki se jim cena električne energije ni povišala, podjetjem z visokimi dobički, trgovcem, ki rudarijo s kriptovalutami itd., ni pa poskrbela za najranljivejše. V SAB smo bili vseskozi kritični do takšnega neselektivnega načina dodeljevanja všečnih »popustov« in smo opozarjali na pomembnost ciljnega dodeljevanja pomoči. Naš predlog za konkretni primer je znižanje trošarin in DDV-ja,” pa poudarjajo v Stranki Alenke Bratušek.