Na peto mesto, z 10 odstotki glasov, ste bralci umestili rešitve s področja davčne reforma s ciljem razbremenitve obdavčitve plač in enakopravne obravnave delavcev migrantov. Z rezultati smo seznanili tudi kandidate političnih strank, ki se na aktualnih  volitvah potegujejo za stolček v parlamentu. Objavljamo njihove odgovore.

Socialni demokrati

“Socialni demokrati želimo več temeljnih univerzalnih pravic ljudi do socialne in ekonomske varnosti, dostopnega zdravstva, izobraževanja, oskrbe v starosti. Za to potrebujemo ustrezen obseg in strukturo davčnih prihodkov. S pravično, progresivno in kohezivno davčno politiko želimo okrepiti blaginjo, povečati pravičnost davčnih obremenitev, hkrati pa spodbuditi podjetja k investiranju in zaposlovanju; omejevati želimo rabo zdravju škodljivih izdelkov in zmanjševati negativne vplive na okolje (obdavčitev onesnaževalcev); zavzemamo se za manjšo obremenitev plač, večjo obremenitev kapitala in premoženja.

Naši predlogi so namenjeni krepitvi srednjega razreda, zmanjševanju revščine in omogočanju socialnega napredovanja vseh,” odgovarjajo v stranki Socialni demokrati.

Nova Slovenija

“Pomemben je dvig splošne dohodninske olajšave, ki bo delavcem migrantom občutno zmanjšal višino zahtevanih doplačil dohodnine pri nas. Obstoječa koalicija je z novelo Zakona o dohodnini že določila,  da se bo splošna dohodninska olajšava do leta 2025 povišala na 7.500 evrov. Izpostavljamo tudi zahtevo za oceno ustavnosti trenutne ureditve povračil stroškov v zvezi z delom za delavce migrante preko znižanja davčne osnove, ki smo jo na Ustavno sodišče vložili v NSi. Na področju položaja delavcev migrantov je pomembna tudi sprejeta novela Zakona o urejanju trga dela, ki čezmejnemu delavcu, ki izgubi delo in je njegova država zadnje zaposlitve bila tuja država, prinaša nadomestilo za brezposelnost v enaki višini, kot pripada državljanu tiste države. Predlog je dobil podporo ministra za delo NSi Janeza Ciglerja Kralja,” pojasnjujejo v stranki Nova Slovenija.

Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo

“V Sloveniji vlada  davčno neprijazno okolje, posledično država  pobere manj denarja in privabi seveda tudi manj tujih investitorjev, kot bi jih lahko sicer. Ne razumemo, zakaj ni vsakokratnim oblastnikom jasno dejstvo, da višji kot je davek, višji je tudi davčni izogib. Zato predlagamo znižanje davka na dobiček iz 19 na 10%, s tem pa bodo podjetniki dodatno stimulirani k povečanju dobička in destimulirani pri iskanju poti za izogib plačila le-tega. Posledično bodo podjetja večala dodano vrednost, država pa bo pobrala neprimerno  več denarja. Matematika je v tem primeru zelo preprosta, odločit se moramo samo, ali hočemo pobrati več procentov ali več denarja.

Predlagamo posebne ugodnosti tudi za samozaposlitve mladih. Vzpodbujanje podjetnosti med mladimi namreč ne sme ostajati le pri besedah. Ker želimo, da se mladi na samostojno podjetniško pot spustijo čimprej, jim bomo na tej poti aktivno pomagali. To pomeni, da bo država mlade ob samozaposlitvi za dve leti oprostila plačila vseh prispevkov, za nadaljnji dve leti pa polovico vseh prispevkov. Uvedli bomo davek na razliko v ceni pri prodaji nepremičnin na 10 odstotkov, izvzetje športnih klubov iz ddv, neobdavčenje sponzorskih sredstev za šport in kulturo. Univerzalni temeljni dohodek bo poskrbel, da se nihče v naši družbi ne bo počutil odvečnega, hkrati pa si bo lahko privoščil dostojno življenje.

Epidemija Covid-19 je gospodarsko prizadela mnoge posameznike in podjetja, zato je vlada takrat sprejela ukrepe finančne pomoči gospodarstvu, kar je bilo zelo dobrodošlo. Vendar pa je že leto kasneje sledil hladen tuš, ko je bil dobršen del teh podjetij primoran vračati to pomoč, s tem pa je vlada poskrbela za nove težave in nove probleme in nove depresivne državljane. Ta pomoč je bila izplačana iz EU nepovratnih sredstev, zato jo je nujno potrebno vrniti oškodovanim.

Pred devetimi leti je vlada “začasno” dvignila davek na dodano vrednost iz 20% na 22%, kar je močno obremenilo gospodarstvo in potrošnike. Bogata Nemčija plačuje 19 procentni ddv, mi pa kar 22. Kje je tukaj kakšna logika? Tudi stopnjo ddv, ki  danes za hrano, pijačo in osnovna živila ter turizem in gostinstvo znaša 9,5 procentov, bomo krizno spustili na 8 procentov in tudi tako pomagali državljankam in državljanom.

Normalizirati je potrebno tudi dohodninsko lestvico in spodbudit tiste najbolj ustvarjalne, da delajo še več, ter državi posledično prinesejo sicer res manj odstotkov, ampak neprimerno več denarja. Živi in obveznosti se namreč plačuje iz denarja in ne iz procentov,” odgovarjajo v Listi Borisa Popoviča.

Naša prihodnost in Dobra država

V stranki Naša prihodnost odgovarjajo: “Dejstvo je, da je kupna moč Slovencev/k padla za 30%. Zato so mala povečanja plač in pokojnin le pesek v oči neinformiranim. Prekomerno ne strateško trošenje davkoplačevalskega denarja in previsokih kreditov, izčrpavajo vitalne sile slovenskega gospodarstva, ki je vse bolj odvisno od državnih intervencij, brez naložb v zdrave temelje, ki bi zagotavljali stabilen, dolgoročni sonaravni razvoj s pomočjo regenerativnega gospodarjenja in krožnega gospodarstva.

Zato povezani v #ListaNasaPrihodnostinDobraDrzava predlagamo naslednje ključne spremembe:

  • nizka in degresivna obdavčitev delnic podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ter kmetijskih in energetskih zadrug
  • davčne olajšave za dva najnižja davčna razreda
  • nov model obdavčitve nepremičnin, ki razlikuje zasebne lastnike od naložbenih investitorjev, za katere podpiramo uvedbo davka na nepremičnine.”

Resni.ca

V stranki Resni.ca pa pojasnjujejo: “Zavzemamo se za dvig plače na račun davkov in prispevkov. Dogaja se, da npr. politik brez dneva delovne dobe, kot jih je nekaj tudi v aktualni zasedbi Državnega zbora, reče: minimalna plača mora biti 1000 evrov. Ko se postavi vprašanje, od kod denar delodajalcu, reče, naj se znajde. To kaže, da tak človek nikoli ni poskusil delati v gospodarstvu.

Dvigovanje minimalne plače na pamet povzroči dvoje: ali bo delodajalec propadel in bodo zaposleni izgubili še te službe ali bo moral ta denar iskati drugje in bo podražil izdelke/storitve. Še posebej pride do problema, ko gre za občutljive storitve, kot so stroški vrtcev, komunalnih storitev, šol ipd. Življenje se lahko toliko podraži, da ima posameznik manj denarja kot ga je imel pred povišanjem plač. Mi se torej zavzemamo za nižanje davkov prav vsem, saj je to izrednega pomena za razvoj gospodarstva, za dvig plač, za tuje neposredne in zdrave investicije ter za preprečevanja odliva kapitala v tujino.

Zavzemamo se, da se plača dvigne, vendar na pameten način. To pomeni na račun davkov in prispevkov. Obenem znižamo DDV in pocenimo dobrine. Tako povečamo kupno moč ljudi. Ko povečamo kupno moč ljudi, se potrošnja poveča, poveča se t. i. »cash flow« – denarni obtok in država pobere več davka na »prijazen način«.

Kar se tiče problematike delavcev migrantov, bi morali posredovati na dveh področjih: kratkoročno na posledici in dolgoročno na vzroku za to posledico. Posledica je namreč to, da je v Sloveniji ogromno delavcev migrantov, vzrok je to, da so v Sloveniji neugodni pogoji za delo, zato se mnogi odločijo za delo v tujini (večinoma v Avstriji). Z urejenim dvojnim obdavčevanjem ne bomo rešili problema na dolgi rok, saj bodo ljudje še vedno iskali zaposlitev v tujini. Zato to predstavlja le kratkoročno rešitev – za tiste, ki so delavci migranti. Hkrati moramo rešiti pogoje dela v naši državi, zato da preprečimo migriranje in da se delavci migranti začnejo počasi vračati v Slovenijo (se tu zaposlijo).

Vzrok bi torej reševali na način, kot smo ga opisali na začetku tega odgovora – z zmanjševanjem davkov in prispevkov bi zvišali plače. Pri dvojnem obdavčevanju bomo definitivno šli nasproti delavcem migrantom, predvsem v smislu urejanja dodatkov, ki so jih deležni slovenski državljani, ki so zaposleni v Sloveniji, slovenski državljani, ki delajo v tujini, pa ne. Imeli smo kar nekaj sestankov s slovenskimi delavci migranti, pri čemer smo prisluhnili njihovim težavam.

Slovenski delavci migranti so namreč deležni nepravičnega obdavčevanja. Spremenili bomo način obdavčevanja iz sedanjega navadnega odbitka na izvzetje s progresijo. Obe varianti sta dopustni tako po slovenski, kot tudi po EU zakonodaji, obe varianti dopušča tudi vzorčna konvencija OECD, ki določa načine obdavčevanja dohodkov iz tujine.“

Naša dežela

V stranki Naša dežela pojasnjujejo: “Zavzemamo se za uravnoteženo davčno politiko.

Predlagamo slednje ukrepe:

  • Z zmanjšano obdavčitvijo dela spodbujati “kroženje znanja”. Visoko izobražen kader mora biti davčno toliko obremenjen kot v državah, v katerih je ta davek primerljivo najmanjši v EU.
  • Progresivno davčno lestvico razširiti za vmesne davčne stopnje, vpeljati torej več davčnih razredov pred najvišjih davčnim razredom.
  • Bistveno povečanje vlaganj v vso raziskovalno infrastrukturo v okviru nevtralnega javnofinančnega prestrukturiranja javnih izdatkov in prejemkov ter spodbujanja zasebnih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije.
  • Dvig proračunskega financiranja raziskav in razvoja na 1,5% BDP ter dvig celotnega financiranja na 3% BDP v naslednjih 5 letih.
  • Znižanje osnove za obračun davka na dobiček za investicijska vlaganja v osnovna sredstva v podjetjih.
  • Znižanje davčne stopnje za investicije v zeleno energijo in proizvode za zeleno energijo.
  • Znižanje davčne stopnje v primeru zaposlitve visoko izobraženega tehničnega kadra.
  • Uvedba enostavnejšega načina uveljavljanja olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj.
  • Zmanjšanje davka na dobiček za podjetja, ki dosegajo promet do 100.000 €. Iz osnove za obdavčitev dobička gospodarskih družb je treba izključiti vse postavke, ki so bile leta 2022 vključene v davčno osnovo (in negativno vplivale na odliv kapitala iz Slovenije).
  • Znižanje davčne stopnje za področje gostinstva in turizma (na 5-6%) za obdobje 3 do 5 let.
  • Uvedba neobdavčenih dodatkov za deficitarne poklice (pavšalni znesek), ki bi ga imel delodajalec možnost izplačevati kvartalno oz. večkrat letno.
  • Uvedba sistema neobdavčenih napitnin – v primeru plačila gostinskih oz. turističnih storitev s plačilno kartico.“

Lista Marjana Šarca

“Zavzemamo se za nadaljevanje davčne optimizacije, ki smo jo delno že izvedli v mandatu naše vlade. Uveljavljamo princip, da se delo mora splačati, zagovarjamo več denarja v denarnicah vseh delovno aktivnih, zato bomo dodatno davčno razbremenili delo in s tem zagotovili višje neto plače. Vztrajamo pri pravični razporeditvi davčnih bremen med delom, kapitalom in premoženjem ter napovedujemo boj proti davčnim utajam in goljufijam. V skladu z načelom obdavčitve svetovnega dohodka in načelom pravičnosti, ki izhaja iz pravične obdavčitve (pravična obdavčitev je tista, ki je enakomerna in splošna), se bomo zavzemali za rešitev statusa delavcev migrantov, ” sporočajo v Listi Marjana Šarca.

Vesna

“V VESNI – zeleni stranki je eno od osrednjih vprašanj, ki jih naslavljamo, vprašanje socialne pravičnosti. Če hočemo doseči premik na tem področju in ustvariti družbo, v kateri bo resnično vladala socialna pravičnost, je potrebno poseči v sistem obdavčitev. Kar pomeni, da moramo davčno razbremeniti plače ob sočasnem povečevanju obdavčitev premoženja in kapitala. Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti mladim, tako da se njihovi prihodki v prvih letih zaposlitve še dodatno davčno razbremenijo. Kar se tiče enakopravne obravnave delavcev migrantov, je ključno vprašanje obdavčitev njihovih prihodkov, ki so pogosto podvrženi dvojnemu obdavčevanju. V VESNI – zeleni stranki se zavzemamo za odpravo te anomalije, tako da bo prihodek delavcev samo enkrat obdavčen,” odgovarjajo v Vesni.

Stranka Alenke Bratušek

“Stabilne javne finance so osnova za dobro in trdno gospodarsko rast, kar pomeni močno socialno državo, višje plače in posledično višje pokojnine. Toda po dveh letih neodgovornega vladanja so javne finance vse prej kot stabilne; javnofinančna slika je zaskrbljujoča in slaba. Skladno s tem so tudi možnosti davčnih reform precej omejene.

Razbremenitev obdavčitve plač je seveda všečen ukrep, toda način, na katerega se je tega lotila aktualna oblast, žal ne vodi nikamor. Neodgovorno so sprejeli zakon in z njim državi z enim zamahom vzeli 800 milijonov evrov prihodkov v proračun. V SAB-u se zato sprašujemo, ali bo treba na ta račun krčiti pravice, uvajati šolnine, nižati pokojnine, krajšati porodniška nadomestila ipd.? Hkrati odločno napovedujemo, da tega seveda ne bomo dovolili. Kaj bomo torej storili? Najprej bo treba natančno pregledati stanje v proračunu, nato pa zavihati rokave in začeti delati. Če bo javnofinančnih prihodkov manj tudi zaradi krize, ki prihaja, bo treba omenjeni zakon popraviti. V SAB-u kot primeren ukrep v smeri davčne reforme vidimo počasnejši dvig splošne olajšave,” pa poudarjajo v Stranki Alenke Bratušek.