Ob vprašanjih s področij pomembnosti enakomernega razvoja mestne občine, gospodarstva, prometa v mestu in turističnega potenciala smo županskima kandidatoma Saši Arsenoviču in Francu Kanglerju v drugem delu soočenja pod Pohorjem zastavili tudi nekaj nekoliko bolj konkretnih in osebnih vprašanj.

Najprej o mestnih gričih. Zanje vemo, da niso ravno vzorno urejeni. Vedno ko smo novinarji spraševali na to temo, smo dobili odgovor, da so v državni lasti.  Ali je torej državno lastništvo dovolj močan argument, da za mestne griče ne skrbimo, kot bi lahko?

Kangler je odgovoril, da državno lastništvo mestnih gričev ne sme biti izgovor za njihovo slabo urejenost: “Potrebno je ustvariti dialog s skladom kmetijskih zemljišč, ki upravlja z državnim premoženjem. Glede Piramide sem predlagal, da bi bilo to zaščitno območje, pod spomeniškim varstvom. Z odlokom bi lahko omejili državo, da bi bila prisiljena celotno Piramido prenesti v last občine.”

Arsenovič je v odzivu dejal, da odlok ni nad zakonom, Kangler mu je odgovoril, da govori o zakonu o skladu kmetijskih zemljišč iz leta 1992. Arsenovič je v nadaljevanju dejal, da imamo pri Piramidi več deležnikov: “Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – gozdovi, ministrstvo za izobraževanje – kapelica ter ministrstvo za kulturo – ostanki gradu. Če bi se dogovarjali z enim, bi bilo vse že rešeno. Smo na dobri poti, da bi po vzoru Račjega dvora prevzeli v upravljanje širše območje Piramide. Tam imamo najemnika, noter so naši vinogradniki, zadruga, kjer očitno nimajo dobrih odnosov. Moja ideja je, da aktivno, lastniško pridemo v to strukturo, ki že ima najemno pogodbo, seveda v dogovoru z vsemi deležniki. In da s Piramide naredimo najlepši mestni park, v katerem bo rasla trta, ki bo dajala moč in vzpodbudo vsem drugim vinarjem, ki bodo mogoče lahko imeli minimalni delež. Da bo npr. vinar Krajnc lahko dejal, da je solastnik svetovno znanega vinograda, ki ga je že Otokar 1184 dal v upravljanje kartuzijanom. Takrat je bil prav gotovo pokošen. Moja velika bolečina je, da imamo takšen biser, ki bi moral pomagati vsem vinogradnikom, v tako nezavidljivem stanju. Mislim, da bo tukaj občina s pomočjo države posegla konstruktivno s svojim deležem v ta projekt.”

V repliki je Kangler odgovoril, da g. Arsenovič stanuje pod Piramido in vsako jutro, ko se zbudi, gleda to travo in svinjarijo, ki tam raste. “Če bom jaz župan, bom osebno prvi šel s kosilnico in to pokosil in počistil. Prepričan sem, da mi bo sledilo 200 Mariborčanov in da bomo za Piramido poskrbeli kot se za eno univerzitetno mesto spodobi.” Arsenovič je odreagiral: “Če bo g. Kangler začel kosit, ne glede na to, ali bo župan ali ne, dam za pijačo in jedačo.” Kangler: “Bom bolj slabo jedel in pil.”

Kdo bodo, v primeru izvolitve, njuni člani ožje ekipe?

Naslednje vprašanje se je navezovalo na člane ožje ekipe in podžupane, ki bodo izvoljenemu pomagali pri vodenju mestne občine. Arsenoviču smo vprašali, ali bo obdržal sedanje najožje sodelavce, Kanglerju, ali bo v mestno upravo pripeljal koga od stare ekipe.

Arsenovič: “To je seveda povezano z usklajevanji. Najprej moram postati župan, potem pa bo to stvar koalicijskih pogajanj. Bomo videli, kdo bo v koaliciji, upam, da bo to najmočnejša vladna stranka. Potem pa se bomo na osnovi dogovorov in kompetenc ter znanj, ki jih imajo tudi drugi, ki so v mestnem svetu, dogovorili, kdo bodo podžupani in podžupanje.”

Kangler: “Če bomo izvoljen za župana, si želim, da bi imel na eni strani vladno stranko. Glede na to, da sva z g. Flisom dobra prijatelja, prav gotovo vidim Svobodo kot najmočnejšo vladno stranko, na drugi strani SDS, svojo listo in z vsake liste po enega podžupana. Verjetno bi bil kak župan profesionalen, dva pa neprofesionalna, to pa je stvar dogovorov. Prepričan sem, da na ta način zagotavljamo pošteno krepko večino, ki ji je mar za Maribor.”

Preverili smo tudi nekaj govoric z ulice. Arsenoviču nekateri očitajo, da zelo poredko časti pijačo, Kanglerju, da ga v stanovanju pod Pohorjem redko vidijo in da se bojda boljše počuti na svoji kmetiji v Zimici kot v Mariboru.

Arsenovič komentiral govorice, da redko časti pijačo, Kangler govoril o delu na kmetiji v Zimici

Arsenovič: “Ne grem se takšnega populizma, da bi častil v regiji, ki je izpostavljena alkoholizmu, dva tisoč špricarjev. Na ta način ne funkcioniram. Mojim dragim prijateljem, mojemu krogu pa tudi tistim, ki jih srečam ob raznih priložnostih, pa velikokrat častim. Tako da s tem res nimam težav.”

Kangler: “To pričakovanje sem pričakoval. Res je, ne skrivam tega, da imam kmetijo v Zimici, da imam tam pujse, ki morajo jesti zjutraj in zvečer. In sem velikokrat tam. Tako da me stanovalci verjetno redko vidijo, glede na to, da pa sem bil dve leti državni sekretar in sem bil od jutra do večera v Ljubljani, pa so me videvali še manj.”

Arsenovič Kanglerja spraševal o kazenskih ovadbah in vzpenjači, Kangler se je vprašanju za protikandidata odpovedal

Ob koncu smo obema kandidatoma dali možnost, da vsak zastavi drugemu po dve vprašanji, osebno in politično. Arsenovič se je osebnemu odpovedal, je pa Kanglerja vprašal, kako se je počutil, ko je januarja gledal Tarčo 1,2 in 3, in dodal, da vemo, da je vse skupaj padlo zato, ker so izločili prisluhe, dejstva pa, tako Arsenovič, ostajajo: “Oškodovanje občinskega premoženja v višini 30 do 40 milijonov v vašem času. Tudi luknje na cestah imamo danes zaradi tega. Zanima me, kakšen je vaš občutek, ko veste, da ste sprejeli toliko slabih odločitev in kako imate zdaj politično, če se vrnem k duhu iz stekleničke, obraz še enkrat kandidirat, kljub temu, da ste temu mestu naredili toliko politične škode?”  Kangler je odgovori, da do tega trenutka mestu ni naredil nobene škode, in pokazal potrdilo s kazenske evidence, ki dokazuje, da nikoli in nikdar ni bil obsojen. “Res je, da je v tistem obdobju šlo za eno gonjo. Ne bom tukaj razlagal, ker ste verjetno vse slišali. Nekdo zlorablja policijo, tožilstvo in še koga za politične obračune. To g. Arsenovič verjetno najbolje ve, ker je v mestu zaščiten kot kočevski medved. Vse mu je dovoljeno in vse si lahko privošči. Za vsa svoja dejanja sem odgovarjal. Če bi Mestni občini Maribor povzročil za en evro škode, bi imel odškodninsko tožbo. Edina ovadba, ki je bila zoper mene, je bila ta, v kateri so mi očitali premoženjsko korist v povezavi z lutkovnim gledališčem. Da sem kot župan izkoristil svoj vpliv in Mestni občini Maribor pridobil 7 milijonov 400 tisoč evrov na škodo Evropske komisije. Si lahko mislite? Izkoristil sem svoj vpliv, da sem Mestni občini Maribor pridobil protipravno premoženjsko korist?! Hvala bogu, da sem izkoristil svoj vpliv, da smo v Mariboru zgradili lutkovno gledališče in da je občina dobila 7 milijonov 400 tisoč evrov iz Evrope.”

V repliki je Arsenovič omenil vzpenjačo, s katero se, tako aktualni župan, hvali Franc Kangler: “Res jo je naredil hitro, ni pa je naredil za nas, ampak za podjetje, ki je šlo v stečaj. Smučarskemu centru Pohorje ste omogočili koncesijo, namesto, da bi skrbeli za našo lastnino tako, da nihče ne bi mogel z njo razpolagati. Končala je v slabi banki. Zanimivo, da je bila takrat investicija 12 milijonov, Športni center Pohorje je za to stvar dobil kredit v višini 30 milijonov. V tem času pa je g. Kangler postal lastnik apartmajev na in pod Pohorjem. Njegova žena je položila tri krat po 40 tisoč evrov denarja na banko. Izvora tega premoženja niste uspeli dokazati, zato je vaša žena morala plačati Fursu 57 tisoč evrov. Ker ni znala dokazati premoženja, klub lubenicam in vsem drugim kreativnim zgodbam.” Kanger odgovarja: “To je za mene zelo dober znak, da me aktualni župan tako napada. Upam, da ga bo moja žena preganjala za te laži, ki jih je izrekel. Na sodišču smo vse dokazali, do zadnjega centa. Izvor mojega premoženja in vse. In moj otrok očitno ne bi smel biti solastnik ali pa lastnik enega apartmaja na Pohorju. Tudi takrat smo dokazali, od kod denar, do zadnjega centa. Ena bančna knjižica dedka, druga bančna knjižica dedka, … Kar pa zadeva gondolo, je čista laž. Tudi pred tem je športni center upravljal s staro gondolo. Mi smo takrat izkoristili zakon o železniškem prometu in žičniških napravah, 11 . člen, da smo smeli koncesijo za izgradnjo podeliti tistemu, ki že z njo upravlja. In to je bil športni center. To odločitev je sprejel mestni svet, ne pa župan.” Arsenovič je k temu dodal: “Na predlog župana, seveda.”

Kangler Arsenoviču ni zastavil nobenega vprašanja.