Župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab se je odzval na navedbe županske kandidatke Zdenke Ploj v prispevku “ANKETA: Županski kandidati v Šentilju odgovarjali na vprašanja, kdo vas je najbolj prepričal?” in v uredništvo našega medija posredoval prikaz nasprotnih dejstev v zvezi z njenimi navedbami. Zdenka Ploj, kandidatka za županjo občine Šentilj, je v odgovoru na vprašanje “Se zavzemate za zaprtje kompostarne v Ceršaku?” med drugim zapisala: “… Politika, kateri pripadamo, ni neposredno vezana na lastnika kompostarne. Aktualna oblast v Šentilju pa je. Oni so si kompostarno izmislili in jo 2017 tudi legalizirali. Občane pa pri tem krepko »vlekli za nos«”.

V prikazu nasprotnih dejstev je mag. Štefan Žvab zapisal:

Ga. Zdenka Ploj je dejala, da je pri pregledu dokumentacije ugotovila, da sem kot župan leta 2017 s sprejetjem OPN omogočil, da je kompostarna danes legalizirana.

Ugotovitve ne držijo (ali je gospa površno pregledala dokumentacijo ali pa iz nje ni zmogla izluščiti pravilnih ugotovitev) iz najmanj naslednjih razlogov:

1. OPN ni sprejel župan, da bi lahko kaj omogočil, ampak ga je sprejel Občinski svet Občine Šentilj, in to soglasno;
2. Zaporedje aktivnosti in aktov je bilo drugačno, kot je pri pregledu dokumentacije ugotovila gospa Ploj: gradbena dovoljenja za objekte na obravnavanem območju so bila izdana v letih 2004, 2009 in 2012, OPN pa je bil sprejet leta 2017 in torej nikakor ni mogel biti podlaga za kakršnokoli »legalizacijo kompostarne«.

3. Enako kot v vseh ostalih primerih, kadar so občani podali pobude za ažuriranje stavbnih zemljišč na območjih, za katera so pridobili gradbena dovoljenja, pa ta območja v prostorskih aktih občine niso bila evidentirana kot stavbna zemljišča, je bilo tudi v primeru kompostarne: na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj je bilo v OPN evidentirano ustrezno stavbno zemljišče.

Za posege na območju, ki je v OPN opredeljeno kot enota urejanja prostora OP-1035 v k.o. Ceršak, je investitor pridobil:

– gradbeno dovoljenje št. 351-25/2004-413 z dne 22. 7. 2004 (po projektu PGD št. GPK-03/002, januar 2004, izdelal Kogal Karli Udovičič, s.p.):
– Namen: ureditev začasnega gramoznega platoja za sanacijo nelegalnega odlagališča industrijskih odpadkov Palomine tovarne v Ceršaku v velikosti 80 x 50 m in postavitev začasnih objektov (kontejner s pisarnami in garderobami, sanitarni zabojnik, mesto za ločevanje odpadnega materiala in začasna deponija odpadkov)
– soglasja, pridobljena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja:
– soglasje ZGS OE Maribor, št. 271-67/2004 z dne 19. 7. 2004)
– vodno soglasje MOPE-ARSO, št. 35507-95/2004-MS-2025 z dne 23.01.2004;

– gradbeno dovoljenje št. 351-201/2009(400) z dne 2. 10. 2009 (po projektu PGD št. GPK-03/09-002a, maj 2009, izdelal Kogal Karli Udovičič, s.p.):
– Namen: ureditev začasnega gramoznega platoja za sanacijo deponije odpadkov z enostavnimi montažnimi konstrukcijami kompostarne (objekt velikosti 115,2 x 31 m), skladišč ter drugih objektov, navedenih v PGD
– soglasja, pridobljena v postopku izdaje gradbenega dovoljenja:
– vodno soglasje ARSO (št. 35507-2447/2009 z dne 16. 9. 2009) za rekonstrukcijo kompostarne na parc. št. 398/3 k.o. Ceršak
– soglasje ZGS OE Maribor (št. 271-67-2004 z dne 3. 9. 2009)

– gradbeno dovoljenje št. 351-8/2012 (400) z dne 21. 2. 2012 (po projektu PGD št. GPK-03/10-002a1, december 2011, izdelal Kogal Karli Udovičič, s.p.):
– Namen: objekt za sanacijo deponije odpadkov namenjen kompostiranju (klasifikacija: 24205); skupna površina objekta 6.209,5 m2: kompostirni boksi, biološki filter (zorilnica komposta), manipulacijske in pohodne površine. Prekritje naprave z montažno jekleno konstrukcijo.

Območje, za katerega so pridobljena gradbena dovoljenja, je prikazano na DOF-u na spodnji sliki:

Točno tako območje, kot je zanj investitor (od države – upravne enote) pridobil gradbena dovoljenja, je bilo v OPN evidentirano kot stavbno zemljišče za okoljsko infrastrukturo, kar je razvidno iz naslednjega izseka iz grafičnega dela OPN:

4. Z Odlokom o OPN so na območju dopuščeni samo še tisti posegi, za katere je investitor že pridobil gradbeno dovoljenje, pa v letu 2017, ko je bil sprejet OPN, še niso bili realizirani oziroma izvedeni. To je razvidno iz 112. člena Odloka o OPN, ki določa podrobnejše prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP; za EUP OP-1035 določa:

5. OPN je bil pripravljen in sprejet po postopku, kot ga določa zakon, ki ureja prostor. To pomeni, da ga ni pripravila in sprejela občina, kar sama in skrito pred javnostjo, ampak je bil dopolnjen osnutek OPN javno razgrnjen in javno obravnavan, v postopek pa so bili vsaj 2 x (s smernicami in z mnenjem) vključeni naslednji nosilci urejanja prostora, ki so vsi podali pozitivno mnenje na predlog OPN:

– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode
– Ministrstvo za kulturo
– Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
– Zavod za ribištvo Slovenije
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo
– Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za železnice
– Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko
– DARS d.d.
– ELEKTRO MARIBOR d.d.
– ELES d.o.o.
– Plinovodi d.o.o.
– Mariborski vodovod d.d.
– Nigrad d.d.
– Plinarna Maribor d.o.o.
– Saubermacher Slovenija d.o.o.
– Telekom Slovenije.

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, je v odločbi št. 35409-42/2016/21 z dne 25. 4. 2017 ugotovil, da so vplivi izvedbe OPN na okolje, ugotovljeni v postopku celovite presoje vplivov na okolje, sprejemljivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, ki so navedeni v odloku o OPN in v okoljskem poročilu.

Brez pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora in navedene pozitivne odločbe v postopku celovite presoje vplivov na okolje občina OPN ne bi mogla sprejeti.

6. Nobenega gradbenega dovoljenja investitorju ni izdala občina, ampak država – upravna enota; država (konkretno Agencija RS za okolje) je izdala tudi vodno soglasje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, brez katerega investitor gradbenega dovoljenja ne bi mogel pridobiti. Kot je navedeno v posameznem gradbenem dovoljenju, nobeno gradbeno dovoljenje investitorju ni bilo izdano na podlagi OPN.