V sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Maribor I, se za mesto poslanca na listi stranke Levica poteguje Vladimir Šega. V zadnjem tednu pred državnozborskimi volitvami smo mu zastavili deset vprašanj. Enak seznam vprašanj smo posredovali kandidatom za poslance vseh strank in list, katerih kandidati se potegujejo za vstop v državni zbor. Omejili smo se na kandidate znotraj sedme in osme volilne enote.

Zakaj ste se poleg svoje zaposlitve odločili za kandidaturo poslanca?

Dolga leta se borim z »mlini na veter« glede pravic zaposlenih in zahtevami za skrbno upravljanje z državnim premoženjem. Menim in upam, da bom s svojimi izkušnjami in znanjem lahko pripomogel k razrešitvi teh nepravilnosti v okvirju stranke Levica, ki temelji na načelnosti in nima »prstov v marmeladi. Seveda se polje delovanja močno odstre, če si neposredno del zakonodajnega telesa.

V primeru, da boste izvoljeni, ali nameravate svoj čas v celoti nameniti poslanski funkciji?

Zagotovo. Že kot mestni svetnik sem eden redkih, ki »prežveči« vso gradivo, čeprav je možnost preboja ob tako močnem in za pripombe nezainteresiranem glasovalnem ustroju izredno težak.

Kako nameravate sodelovati z drugimi političnimi in strokovnimi deležniki?

Načeloma politično pestrost jemljem kot nekaj povsem običajnega in s tem se je potrebno sprijazniti. Zavedati pa se je potrebno, da je delitev levo desno v svoji osnovi zavzemanje za interese ljudi ali pa interese kapitala. Vse ostalo, kar smo zmetali v ta koš, vanj ne sodi. Želim si čim več sodelovanja s politično neobremenjenim delom stroke in upoštevanja širše tudi laične javnosti. Skratka čim več neposredne demokracije in realizma.

Kakšen je vaš odnos z Univerzo v Mariboru in drugimi institucijami v Mariboru?

V okvirju delovanja odbora za kulturo smo navezali dokaj pristne odnose z vsemi deležniki na tem področju. Po službeni in soupravljavski plati pa sem kar precej vpet v odnose tako z (sicer predvsem tehnične smeri) z univerzo, ŠGZ, energetskimi družbami in seveda zaposlenimi v družbah ter zavodih pod okriljem MOM.

Koliko izkušenj imate z delom v politiki?

Kot predsedujoči Združenja svetov delavcev Slovenije sem tako rekoč že zelo dolgo posredno vpet »v politiko«. Sodeloval sem na mnogih sejah odborov, sestankih raznih akterjev korporacijskega in delovnopravnega področja, sejah DZ od priprave gradiv in v razpravah – predvsem glede pravic zaposlenih in upravljanja državnega premoženja. Ob tem delu so mi tudi skoraj štiri leta v mestnem svetu prinesla določena spoznanja in izkušnje.

Ali podpirate sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča V kohezijske regije?

V Levici menimo, da je potrebno čimprej zagotoviti regionalizacijo Slovenije z ustanovitvijo manjšega števila avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na bodoče izzive družbeno-prostorskega razvoja. Pri tem mora biti v ospredju vsebina ureditve. Torej na kakšen način je potrebno izvesti regionalizacijo zato, da ne bo šlo le za administrativno ustanovitev pokrajin, pač pa da bo Imela ta ustanovitev dejanski učinek na kvaliteto bivanja v tej regiji. Vprašanje točnega števila regij in določitev sedežev regij mora biti pri tem sekundarnega pomena, primarnega pa – kot rečeno – skladen regionalni razvoj in boljši pogoji za življenje vseh prebivalk in prebivalcev.

Ali podpirate decentralizacijo in selitev sedežev nekaterih državnih institucij v Maribor?

Selitev fikusov in tajnic zgolj zaradi kozmetičnih popravkom seveda nima nobenega smisla. Decentralizacija pomeni tudi enaka možnost dostopa vseh državljanov do vseh javnih storitev, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura, javni prevoz… in seveda možnosti odločanja do za ljudi ključnih vprašanj.

Ali podpirate zdravstveno reformo, ki bo zagotovila javno objavo čakalnih vrst in bo v ospredje postavila pacienta?

Naš zdravstveni sistem trpi posledice tihe privatizacije. Dostopnost do zdravstva dodatno ovira dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zaradi katerega ljudje komercialnim zavarovalnicam vsak mesec plačujejo nepravičen in ne-solidaren davek. Razrašča se dopolnilno delo zdravnikov, ki ni zgolj anomalija temveč sistemska praksa, ki vodi v korupcijska tveganja, preskakovanja in podaljševanje čakalnih vrst, privatizacijo, siromašenje javnega zdravstvenega sistema ter pretakanje javnih sredstev v profite zasebnikov. Kar se čakalnih vrst tiče, je potrebno najprej ugotoviti, kakšne te dejansko sploh so. Za to moramo vzpostaviti enotno, centralno evidenco z ažurnimi podatki. Ni nujno, da je evidenca javna v smislu seznamov čakajočih, pač pa je bistveno, da je pregled nad stanjem čakalnih vrst transparenten ter da je evidenca ažurna in centralna. Poleg tega pa je potrebno okrepiti javno zdravstvo. Finančno in kadrovsko je potrebno okrepiti primarno zdravstveno raven in prepovedali dvoživke. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa je potrebno ukiniti in ga ob ohranjanju iste ravni pravic vključiti v obvezno. Za zagotovitev vsem dostopnega kvalitetnega javnega zdravstvenega sistema brez (pre)dolgih čakalnih vrst je potrebno sočasno izvesti vse navedene ukrepe.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

Prehod na okolju prijaznejše vire energije bo seveda zahteval določene investicije in je tako vsaj v investicijskem obdobju pričakovana višja stroškovna cena. Vendar se da to vsaj omiliti, če že ne izničiti z smotrno porabo in optimizacijo. Vsi energenti so v svoji prvotni obliki plod naravnih procesov in bi iz njih pridobljena energija morala biti dostopna sleherniku pod enakimi pogoji. Stroškovna cena proizvodnje in transporta energije se ni prav nič podražila. Vsa ta povišanja so plod tržnih špekulacij in zaradi tega je oskrbo energije in energentov potrebno »iztrgati« iz rok prostega trga in jo (vsaj) na nivoju EU povsem regulirati. Energetska kriza se bo zagotovo še ponavljala in ob pomanjkanju je težko računati na energetsko solidarnost znotraj EU, saj bo vsaka država poskrbela najprej zase, zato mora Slovenija postati kolikor se le da energetsko samozadostna. Potrebno pa bo v teh časih poskrbeti za nemoteno in stroškovno sprejemljivo oskrbo socialno najšibkejših.

Ali podpirate reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka?

Obstaja kopica različnih konceptov UTD. Levica ima v svojem programu razvit koncept temeljnega dohodka, ki ga bomo postopoma razvili iz sistema denarnih socialnih prejemkov, zanj se ne bodo uporabljala ponižujoča merila in pogoji, prejemniku ne bo treba sprejeti vsake zaposlitve, dohodek bo brezpogojno v na voljo vsakemu, ki ga potrebuje. Sistem temeljnega dohodka v našem programskem konceptu dopolnjujejo univerzalne brezplačne temeljne storitve (javno zdravstvo in šolstvo, socialne storitve …). Koncept, ki ga zagovarja Levica, je torej ena od oblik UTD.