V sedmi volilni enoti, v volilnem okraju Maribor 6, se za mesto poslanke na listi gibanja Povežimo Slovenijo poteguje Helena Kujundžić Lukaček. V zadnjem tednu pred državnozborskimi volitvami smo ji zastavili deset vprašanj. Enak seznam vprašanj smo posredovali kandidatom za poslance vseh strank in list, katerih kandidati se potegujejo za vstop v državni zbor. Omejili smo se na kandidate znotraj sedme in osme volilne enote.

Zakaj ste se poleg svoje zaposlitve odločili za kandidaturo poslanke?

Sem energična oseba, ki z empatijo do sočloveka vseh generacij svoj pogled usmerja v prihodnost. Menim, da v politiki ne smemo biti in ostajati pasivni opazovalci, temveč moramo vsi skupaj biti vzgled mladi generaciji ter tako graditi našo skupno prihodnost za Maribor in tudi Slovenijo. Iščem priložnosti za sodelovanje in povezovanje ter se zavedam, da je ključ do uspeha tudi v timskem delu. V kolikor bodo volivci na volitvah izbrali gibanje Povežimo Slovenijo, se bom s svojo vztrajnostjo, sodelovalnostjo in osemletnimi izkušnjami v politiki ter razmišljujočim in preudarnim pristopom zavzemala:

• da Maribor postane razvojno središče za celotno vzhodno kohezijsko regijo,
• za razvojno politiko in za to, da bodo mladi v svojem domačem kraju dobili stanovanje in službo, si ustvarili družino ter razvijali svojo kariero,
• za izgradnjo infrastrukture in odpiranje delovnih mest, predvsem v demografsko ogroženih krajih,
• za pravično in enakopravno družbo ter človekove pravice,
• za vzpostavitev prijaznega okolja za starejše ljudi, še posebej tiste z nižjimi pokojninami,
• za varno pot v šolo in službo,
• za kvalitetnejše in dostopnejše izobraževanje vseh starostnih skupin.

V primeru, da boste izvoljeni, ali nameravate svoj čas v celoti nameniti poslanski funkciji?

Vsako delo, ki mi je bilo zaupano, sem opravila odgovorno in kvalitetno in tako bo tudi v primeru moje izvolitve v Državni zbor. Zavedam se odgovornosti dela poslanke, zato bo moje delo vsekakor v celoti usmerjeno k uresničitvi zastavljenih ciljev.

Kako nameravate sodelovati z drugimi političnimi in strokovnimi deležniki?

Absolutno povezovalno, saj drugače ne gre v naši državi. Če se v politiko odpravljaš s predsodki, to ni dobro. Sodelovanje je tisto ključno, v kar smo prepričani tudi v gibanju Povežimo Slovenijo. Moj moto je: lahko iščemo razlike, lahko svoj pogled usmerimo v tisto, kar nam je skupno. Tudi vključenost stroke se mi zdi izjemno pomembna, saj se mnogokrat v politiki pojavljajo vprašanja, ki nikakor ne bi smela biti samo politična, ampak je potrebna strokovna predstavitev.

Kakšen je vaš odnos z Univerzo v Mariboru in drugimi institucijami v Mariboru?

Z vsemi institucijami, tudi z Univerzo v Mariboru, sem sodelovala konstruktivno z iskanjem ustreznih rešitev.

Koliko izkušenj imate z delom v politiki?

S politiko se ukvarjam od leta 2014. Že drugi mandat sem mestna svetnica, prav tako pa sem opravljala funkciji podžupanje Mestne občine Maribor in svetnice Mestne četrti Radvanje.
Moje izkušnje v politiki so dobre, predvsem s ciljem in z mislijo, da naredim nekaj dobrega.
Naštela bom nekaj konkretnih rezultatov mojega opravljenega dela:
• Zaključna dela vrtca Pekre.
• Vsebinska in poglobljena prenova in razširitev kariernega sejma.
• Umestitev in ustvarjanje pogojev za pričetek mednarodne šole v Maribor.
• Ureditev kanalizacije v Radvanju.
• Ureditev tržnice v Radvanju.
• Prizadevanja za ureditev vodovoda, kanalizacije in cest v Razvanju.
• Participativni proračun.
• Gradnja podvoza na Ljubljanski ulici v Mariboru.
• Novogradnja ceste Proletarskih brigad.
• Rekonstrukcija in energetska sanacija objekta Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
• Energetskih obnov osnovnih šol in vrtcev v Mariboru.
• Prizadevanja za negovalno bolnišnico.

Ali podpirate sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča vzhodne kohezijske regije?

Absolutno podpiram sprejetje posebnega zakona za razvoj Maribora kot središča V kohezijske regije, saj so kohezijska sredstva postala pomembnejši vir naložb, ki omogočajo manj razvitim regijam, da dohitevajo preostalo, razvito EU. Zaposlenost posledično narašča, kakor tudi število ljudi, ki bi jim grozila revščina in socialna izključenost. Kohezijska sredstva omogočajo zmanjševanje neenakosti med regijami znotraj države.

Ali podpirate decentralizacijo in selitev sedežev nekaterih državnih institucij v Maribor?

Seveda. Tudi iz strateškega vidika bi bilo treba opredeliti, katere institucije bi lahko premestili v Maribor. To je tisto, o čemer govorimo, to je tisto, za kar se zavzemamo. Kot sem dejala že mnogokrat: »Maribor ima velik potencial, izjemno perspektivne ljudi, ki pa se zaradi pomanjkanja priložnosti vozijo na delo v druga mesta.« V končni fazi je tudi naša programska prioriteta, da bodo mladi v svojem domačem kraju dobili stanovanje in službo, si ustvarili družino ter razvijali svojo kariero. Ne moremo glavnino našega prebivalstva skoncentrirati v Ljubljani.

Ali podpirate zdravstveno reformo, ki bo zagotovila javno objavo čakalnih vrst in bo v ospredje postavila pacienta?

Sama epidemija je še veliko bolj opozorila, da ima zdravstveni sistem v Sloveniji kar nekaj področij, ki niso ustrezno urejena. Zastaviti si moramo prava vprašanja – predvsem, zakaj mladi zdravniki po opravljeni specializaciji zapuščajo državo, zakaj nam primanjkuje kadra ipd. Najprej je potrebno rešiti podhranjenost zdravstvenega sistema in graditi od tukaj naprej. Vsekakor pa mora biti pacient naša prva in največja skrb v zdravstvu. Čakalne vrste pa niso zdržne za pacienta, ki potrebuje zdravstveno oskrbo.

Ali podpirate energetsko neodvisnost Slovenije tudi za ceno povišanja cen energentov?

V tem trenutku živimo v takem času, da imamo priložnost spoznati, kaj pomeni energetska neodvisnost države. Povišanje cen energentov bi v stisko potisnilo državljanke in državljane, prav tako pa tudi številna podjetja in celotno gospodarstvo nasploh. Treba bo poiskati kompromis, vključiti ustrezne strokovnjake z različnih področij in šele na podlagi ustreznih strokovnih podlag sprejeti ustrezno odločitev.

Ali podpirate reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka?

Absolutno podpiram reformo socialne zakonodaje z uvedbo enotnega temeljnega dohodka oziroma univerzalnega temeljnega dohodka, saj je to širša družbena paradigma in nedvomno tudi način ustrezne organizacije družbe. Brezpogojnost pa je tisti najpomembnejši element, ki ga bistveno razlikuje od obstoječih socialnih sistemov in dohodkovnih podpor, za katere morajo ljudje načeloma izkazati določeno upravičenost. To je namreč pomembno orodje, ki varuje pred posledicami krize v času, ko družbeni sistemi ne delujejo popolnoma.