Vprašanja o prihodnosti Slovenije, viziji razvoja, ter predsedniški vlogi, smo posredovali Mihi Kordišu, poslancu Levice, ki se poteguje za položaj predsednika republike. Enak nabor vprašanj smo posredovali tudi preostalim kandidatom za predsedniški stolček.
Kakšna je prva vaša obljuba Slovenkam in Slovencem v primeru, da boste izvoljeni za predsednico, predsednika Slovenije?
Da se bom v javnosti oglasil, ko bo to potrebno. Izpostavljal bom probleme delovnih ljudi, branil javno zdravstvo, zagovarjal javna stanovanja, ureditev skrbstva starejših in reševanje podnebne krize.
Kako vi vidite vlogo mesta Maribor pri razvoju Slovenije?
Predvsem bi morala Slovenija sodelovati pri razvoju Maribora, podobno kot pri ostalih zapostavljenih regijah, ne da jih pušča na cedilu. Ključ pri tem ni pršitev državnih institucij ali le vlaganje v infrastrukturo, marveč aktivna industrijska politika. Vključno z delavsko demokracijo v podjetjih, ki zagotavlja, da obrati skrbijo za skupnost, v kateri se nahajajo. Noben drug kraj tega ne ve bolje kot Maribor, svojčas cvetoče industrijsko mesto, ki mu je kapitalizem vzel delovna mesta.
Kaj bodo prve tri poteze, oziroma odločitve, ki jih boste sprejeli v primeru, da boste izvoljeni?
Na pogovor o sodelovanju pri oblikovanju družbenih prioritet bi povabil predstavnike delavstva, angažirane civilne družbe in okoljskih organizacij.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Za katere vrednote in cilje bi se zavzemali ob morebitni izvolitvi?
Za kandidaturo smo se v Levici odločili, ker delovni ljudje v naši družbi nimajo glasu v politiki. Običajne trgovke, industrijskega delavca, mlade družine z oderuško najemnino ali starejših z visoko oskrbnino nihče ne sliši. Naloga predsednika je, da je glas teh ljudi.
Kakšno je vaša stališče glede arbitraže?
Odločitev arbitražnega sodišča naj se spoštuje.
Katere vsebinske prioritete boste izpostavili v kampanji?
Javno zdravstvo, skrbstvo starejših, stanovanja in okolje doma, neuvrščenost, mir in nenasilje v zunanji politiki.
Kako si boste prizadevali za vzdrževanje odnosov s sosednjimi državami Z Balkana?
S skupnim reševanjem skupnih problemov kot so okoljska kriza, prekomerno izkoriščanje Jadrana in premagovanje razvojnega zaostanka.
Kakšno vlogo vidite na položaju predsednika pri naslavljanju energetske krize?
Predsednik mora spregovoriti za reševanje energetske krize v imenu ljudi, ki jih je najbolj prizadela. Draginja ni zgodila kar sama od sebe, ampak nam cene navijajo globalne korporacije. Preprosto zato, ker jih lahko, brez da bi proizvodni stroški dejansko poskočili. Dodatno jo pospešujejo razmere v Ukrajini, kjer nas NATO vleče v vojno z Rusko federacijo in še poglablja konflikt. Odstop od sodelovanja v vojni, drža za mir in državni prevzem ključnih gospodarskih panog so glavne rešitve, za katere naj se predsednik postavi.
Kakšno je vaše mnenje o vedno večji razvojni vrzeli med Z in V kohezijsko regijo v državi? Kako boste opozarjali Vlado RS, da se zmanjšajo razlike?
Predsednik se mora zavzeti za aktivno industrijsko politiko, za gospodarski razvoj po meri potreb v družbi, ne pa po meri maksimalnega dobička.
Katere prednosti preteklega predsednika bi izpostavili, katere pomanjkljivosti pa izboljšali?
Prednost: iskriva komunikacija z državljani. Za izboljšavo: uporaba tovrstne komunikacije za vsebinska sporočila in opozarjanje na probleme delovnih ljudi.
Kakšna so vaša stališča do pomilostitve kaznjencev, kar je ena od možnosti, ki jo lahko izkoristi predsednik?
Ničelna toleranca do gospodarskega kriminala in goljufanja delavcev, prizanesljiva obravnava kriminala, porojenega iz socialne stiske.
Kakšno je vaše mnenje o evtanaziji?
Podpiram.
Kakšno je vaše mnenje okoli posvojitve otrok istospolnih partnerjev?
Podpiram.
Kako bi po vašem mnenju moral predsednik RS izvajati diplomatsko vlogo Slovenije? Se vam zdi pobuda Brdo – Brioni dovolj? Ali bi bilo smotrno razmisliti, da bi Slovenija zaradi svoje majhnosti postala pomembnejši arbiter v mednarodnih meddržavnih sporih?
Zavzemam se za zunanjo politiko nevtralnosti, miru in nenasilja. Pomembnejši arbiter lahko postane, če si na mednarodnem parketu zgradi kredibilnost kot neuvrščena država s hrbtenico.
Kako boste kot najvišja moralna avtoriteta v državi prispevali k dvigu narodne zavesti in narodne pripadnosti?
Politični establishment je ljudi znova in znova pustil na cedilu. Družbeno solidarnost za vse, tudi v obliki socialne države, je pretopil v dobičke, olajšave in privilegije za banke, korporacije in bogataše. Politika mora zato ljudem sploh vrniti razlog za zavest in pripadnost. Tako, da zgradi državo, na katero bomo ponosni in ki nikogar ne bo pustila samega v trenutku stiske. Glas za delovne ljudi iz mesta predsednika, usmerjen v krepitev javnega zdravstva, stanovanjskega sklada, dolgotrajne oskrbe in podnebnih ukrepov, lahko k temu bistveno prispeva.
Kaj ob športu lahko v Sloveniji dvigne narodno pripadnost in zavest? Ali je šport po vašem mnenju največji element identitete naše države in največji promocijski element? Kako lahko po vašem mnenju izjemne športne uspehe še bolj izkoristimo za promocijo naše države in tudi za morebitni razvojno agendo Slovenije?
Nacionalno pripadnost najlažje dvigne država s tem, če prekine s tremi desetletji uslug za kapital na račun ljudi in začne delati za vse, ne le za peščico.
