Klun: “Če smo znali premakniti vodni stolp, bomo znali tudi urediti mestni promet”

V torek je RTV Slovenija izpeljala volilno soočenje kandidatk in kandidatov za župana Mestne občine Maribor. V soočenju, ki sta ga vodila Jasmina Gregorec Kozole in Zoran Medved, so kandidatki in kandidati predstavili svoja stališča do prometa, športne infrastrukture, javnega holdinga, prostorskega načrta in participativnega proračuna. Med tem, ko se je večina kandidatov ukvarjala predvsem s preteklostjo in iskala krivce za obstoječe stanje, je s treznim pristopom, vizijo in zazrtostjo v boljši Maribor izstopal kandidat Socialnih demokratov Boštjan Klun.

Že v uvodnih besedah je Boštjan Klun nakazal, da misel mesto dobrih odnosov ni zgolj volilni slogan: “Vsak, ki bo imel kaj dobrega za povedati, je za Mestno občino Maribor.”

Prometna problematika

Voditelja je zanimala vizija urejanja prometne problematike v Mariboru, ki je trenutno kaotična. Medtem, ko je večina kandidatov iskala krivce za trenutno prometno zagato, je Boštjan Klun nalil čistega vina: “Brez dodatnega denarja bomo samo sanjali in nič naredili. Država čaka, da zanj zaprosimo.”

“Če smo znali premakniti vodni stolp, bomo znali tudi urediti mestni promet, do takrat bosta pa žal sinonima za Maribor smrad in hrup,” je še poudaril. Rešitve bi iskal v trajnostni mobilnosti, v gradnji garažnih hiš, vzpostavitvi sistema P+R, v različnih spodbudah in karticah. Zamisel o predoru se mu zdi sprejemljiva, Koroško cesto pa bi ohranil zaprto.

Športna infrastruktura

Glede upravljanje infrastrukture, ključne za razvoj športa in turizma, je Boštjan Klun opozoril, da je potrebno najprej rešiti težave s podfinanciranjem občine: “Ena od rešitev je, da se Mariboru vrne 20 milijonov evrov, ki jih vsako leto država nameni premalo za opravljanje obveznih nalog.” Dodal je tudi, da je gospodarski minister Matjaž Han velik podpornik projekta Pohorje 365.

OPN in gradnja sežigalnice

V skladu s pričakovanji je občinski prostorski načrt najbolj razburkal udeležence soočenja. Nekatere kandidature so namreč oblikovane zgolj okoli ostre kritike tega akta. Boštjan Klun je v skladu s svojim načelom o mestu dobrih odnosov predlagal umirjen pristop: “Nujno ga potrebujemo. Zadnji je bil sprejet v mandatu Borisa Soviča. Predlagal bi, da OPN sprejemamo počasneje in si za vsa morebitna vprašanja vzamemo še nekaj več dodatnega časa.” Pri sežigalnici pa je potrebno upoštevati politični in strokovni princip: “Če nam bo med njima uspelo najti konsenz, bomo lahko govorili o smiselnosti sežigalnice.”

Javni holding

Druga pereča problematika, ki je precej razvnela strasti, je vprašanje javnega holdinga. Boštjan Klun je postavil jasno vprašanje: “Ko govorimo o javnem holdingu, govorimo o nižjih položnicah ali govorimo o boljšem javnem servisu?” Zanj je to pomembna razlika. Dodal je še: “Če hočemo optimirati procese, se moramo ukvarjati z boljšim javnim servisom, ki bo na koncu dneva vplival tudi na nižje položnice.”

Participativni proračun

Glede participativnega proračuna je bil Boštjan Klun neposreden: “Za njega se bom boril kot lev, ker ne pozna barv in pripadnosti.” To je zanj najboljša kampanja za prenos odločanja med ljudi, ki jih imamo že danes zbrane v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Obljubil je, da bodo v prihodnjem mandatu ljudem dali še več samostojnosti in jih še bolj opolnomočili, da na nivoju lokalne samouprave naredijo več, kot so do sedaj lahko.

Ni dvoma, da Boštjan Klun še kako resno misli z idejo o Mariboru dobrih odnosov. Njegov nastop na soočenju RTV Slovenija je to ponovno dokazal. Za razliko od prenekaterih drugih udeležencev se ni ukvarjal z neproduktivnim pričkanjem o tem, kaj je kdo naredil ali ne. Raje se je posvetil viziji in prihodnosti občine. Pomemben del prihodnjega razvoja pa je zagotovo pravičnejša ureditev financiranja. Zavzemanje za to, da se Mariboru vrne 20 milijonov evrov, ki jih vsako leto država nameni premalo za opravljanje obveznih nalog občine, je pomemben del njegovega prihodnjega političnega delovanja.