Franc Breznik sedi v poslanskih klopeh že od leta 2011. V osmi volilni enoti, v volilnem okraju Lenart, je bil doslej na listi SDS-a izvoljen trikrat, leta 2011, 2014 in 2018. Bil je član prve generacije slovenske vojske in je veteran vojne za Slovenijo. Svojo poklicno je leta 1991 začel v Avstriji na področju razvoja hotelskih kartičnih sistemov. Takrat so bili med pionirji razvoja in uvajanja brezkontaktnih kartičnih sistemov, ki delujejo po principu induktivne zanke in se danes uporabljajo v bančništvu. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski. V steklarni Rogaška Slatina se je zaposlil leta 2010, kjer je zaradi tekočega znanje nemškega jezika prevzel prodajo za področje Švice in Nemčije.

Javnosti se je predstavil konec leta 2007, ko je raziskoval najhujšo slovensko letalsko nesrečo iz leta 1981 na Korziki. V raziskovanju na težko dostopnem planinskem pobočju Krokarjevega grebena na Korziki je odkril večje število osebnih predmetov in dele posmrtnih ostankov ponesrečenih potnikov. Leta 2008 je sprožil vseslovensko akcijo ponovne sanacije, ki jo je podprla takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše. “Takrat sem dobil veliko zaupanja v politiko, ki je očitno zmožna delati velike projekte. V tistem času mi je precej pomagal tedanji poslanec SDS-a Marjan Bezjak. Tako da sem leta 2008 vstopil v politiko na lokalnem nivoju, se vključil v stranko in 2011 prvič uspešno kandidiral na državnozborskih volitvah ter zmagal.”

Na območju Upravne enote Lenart ima vedno podporo vseh šestih županov

Franc Breznik v svoji politični karieri vseskozi dokazuje, da lahko poslanec z zavzemanjem za lokalno okolje veliko pripomore k razvoju občin in okolja, iz katerega prihaja. Na območju Upravne enote Lenart, kjer je njegov volilni okraj, je imel vedno podporo vseh šestih županov, ki so ga tudi na zadnjih volitvah soglasno podprli. “Tudi danes nimam težav z nobenim županom in ravno zato opravljam dvojno delo; eno je delo poslanca, ki se ukvarja z zakonodajno vejo oblasti, v drugem delu pa delujem v lokalnem okolju in nudim realno in dejansko pomoč županom pri vseh večjih projektih. V Slovenskih goricah ni velikih projektov, ki jim jaz ne bi dodal svojega dela. Je pa seveda pomembno, katera vlada je izvoljena. Aktualna desnosredinska ima drugačen tempo, ambicioznost in dela do 400 odstotkov več kot katerakoli leva vlada. To je velika razlika v delavnosti, storilnosti in produktivnosti vlade. Sicer moram reči, da smo že pod prejšnjo vlado z ministrom, ki je spadal v kvoto SMC-ja, delno zastavili financiranje lenarške severne obvoznice. Ampak tudi v tem primeru je bil pomemben stik z ministri. Tako da velikokrat delujem nadstrankarsko, pomagam izven svoje opcije. Pod sedanjo vlado pa se je seveda zgodil prebojni moment za Slovenske gorice. Realizirali smo vse začrtane projekte.”

Kot poslanec je pomagal pri realizaciji vseh večih projektov v osrednjih Slovenskih goricah

Breznik kot največji projekt občine Lenart, pri katerem je pomagal zagotoviti visok delež sofinancerskih sredstev, omenja gradnjo centralne čistilne naprave. 21. aprila prihaja v Lenart minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki si bo ogledal gradnjo čistilne naprave. Ob 17.00 uri se bo ustavil še v Račjem gaju, ki je del potoka Globovnice, in ga je po vzoru londonskih kanalov revitaliziral pokojni Breznikov oče, po katerem se imenuje tudi sprehajalna pot okoli jezera Komarnik. “Blizu Račjega gaja je še ena nedelujoča čistilna naprava, ki bo povezana v velik, več kot 6 milijonov evrov vreden projekt čiščenja odpadnih in fekalnih voda v Lenartu. Na tej ponovni simbolni otvoritvi Račjega gaja bo prisoten tudi minister za okolje.” Gradnja centralne čistilne naprave sicer velja za največji posamični in hkrati zeleni projekt v zgodovini Lenarta, ki je v Breznikovem mandatu dokončno dobil status mesta. Mesto je bilo sicer razglašeno pred več kot 30 leti, vendar njegov status ni bil objavljen v uradnem listu.

Naslednji velik projekt, ki je povezan z razvojem butičnega turizma v Slovenskih goricah, se navezuje na gradnjo kolesarskih poti. Te imajo več vlog. Zagotavljale bodo dnevno mobilnost in varnost ljudi, pri starejših in mlajših pa bodo vzpodbujale zdrav način življenja. “Hkrati pa to pomeni vzpostavitev kolesarske povezave od sosednje Avstrije prek Lenarta do Ptuja. Prihod tujih turistov – kolesarjev pa bo velika priložnost za tukajšnje turistične kmetije. Naj pa povem, da je 15-milijonski projekt kolesarskih poti dobil tudi mojo veliko pomoč. Zaradi nagajanja lastnikov nekaterih posamičnih zemljišč sicer gradnja nekoliko zamuja, projekt je bil dan na ministrstvo za kohezijo šele lanskega julija. Zato sem  poleti prekinil dopust in iskal z Zvonetom Černačem in finančnim ministrom Andrejem Šircljem nove rešitve. Te smo tudi našli in spravili projekt kolesarskih poti v staro finančno perspektivo. V novi perspektivi bi bilo za  projekt na voljo približno 30 odstotkov manj sredstev, posledično pa bi spet padel velik del investicije na občine. Poleg tega je sedaj sredstva za projektiranje zagotovila Evropska unija.”

Še posebej se je angažiral pri zagotovitvi dodatnih sredstev za gradnjo vrtcev in osnovnih šol

Še posebej pa se je Breznik angažiral pri zagotovitvi dodatnih sredstev za gradnjo vrtcev in osnovnih šol. Vlada je za te potrebe že v prvem delu razpisa namenila 40 milijonov evrov, projekti iz Slovenskih goric pa so takrat izpadli. “Kmalu zatem smo začeli pogajanja, sklicali koalicijo, pri čemer sem bil zelo trd pogajalec. Javno se moram zahvaliti predsedniku vlade, ki je podprl mojo pobudo, da k že zagotovljenim sredstvom dodamo še 73 milijonov evrov dodatnega denarja. S tem smo na območju Upravne enote Lenart dobili sofinanciranje gradnje prizidka k Osnovni šoli Lenart v višini 1,8 milijona evrov, vrtca v Sveti Trojici v višini 1,2 milijona, dograditev vrtca v Jurovskem Dolu v višini 700 tisoč evrov. Na Sveti Ani so osnovni šoli že dogradili 200 tisoč evrov vreden prizidek, tega bodo v vrednosti 450 tisoč evrov zgradili tudi  v Benediktu, v svojem prvem mandatu pa sem pomagal pri financiranju vrtca v Cerkvenjaku v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov. Vse moje dosedanje mandate zaključujem z ugotovitvijo, da sem vsaki občini na območju Upravne enote Lenart zagotovil financiranje vsaj enega šolskega objekta.  Ob tem naj omenim, da so sofinanciranje za projekte dobile tudi občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Gornja Radgona, Apače, Duplek, Maribor, …”

Vse moje dosedanje mandate zaključujem z ugotovitvijo, da sem vsaki občini na območju Upravne enote Lenart zagotovil financiranje vsaj enega šolskega objekta. 

Po Breznikovih besedah gre za največji investicijski ciklus v zgodovini Slovenije. “Ne poznam vlade, kraljevine, imperija, kjer bi neka politika v taki meri sofinancirala šolske prostore. Zato sem tudi javno povedal, da je ministrstvo za šolstvo na področju investiranja v šole in vrtce naredilo več, kot je bilo storjeno v času Marije Terezije. Takrat so sprejeli zgolj zakon o obvezni šoli, prostorov pa niso zagotovili. Ti so bili sicer največkrat v samostanih in gradovih. To temo dobro poznam s svoje študijske poti, še danes je v knjižnici na voljo moja velika razprava o reformah Marije Terezije. Glede kritik, ki smo jih deležni tisti, ki vsakodnevno delamo, pa bo svoje povedala zgodovina.”

“Odločitev, ali bo Slovenija po merilu bruto domačega proizvoda na prebivalca uvrščena med 15 najrazvitejših držav na svetu,  je v rokah volivcev”

Breznik poudarja, da je odločitev, ali bo Slovenija po merilu bruto domačega proizvoda na prebivalca uvrščena med 15 najrazvitejših držav na svetu, v rokah volivcev. “Vse, kar je aktualna vlada pripravila, tako na področju zunanje politike kot v povezavi z osem milijard težkim investicijskim ciklusom, je povezano z razvojem Slovenije. Naj tukaj omenim še povezovanje s Tajvanom, kjer sem bil tudi sam nekajkrat, in kjer Janez Janša uživa velik ugled. High tech politika je torej povezana z razvojem Slovenije, ki mora, če želi biti zelena, delno prestrukturirati svoje gospodarstvo. V prihodnosti se bo najboljša socialna politika kazala v visoki dodani vrednosti gospodarstvu, dobrih plačah, uspešnih karierah državljank in državljanov, ki bodo v novih poklicih pod okriljem četrte industrijske revolucije dajale visoko dodano vrednost. Na drugi strani pa je naš cilj zelena Slovenija z deloma preobraženo energetsko infrastrukturo, ki mora biti povezana z zdravim okoljem, kulinariko in izdelki z oznako “Made in Slovenia”. Ti izdelki in storitve po vzgledu “Made in Germany” morajo biti sinonim za kakovost. To je naš velikoambiciozni načrt, v okviru katerega je vladi uspelo zbrati velik krog gospodarske, kulturne, kmečke in ostale elite, ki imajo zdravo ambicioznost in želijo iz Slovenije narediti veliko več kot do sedaj. Smo v 8-milijardnem ciklusu projektov, ki so spisani na vladni strani.”

Verjamem, da v kolikor bo tudi v naslednjih letih vlada desnosredinska, lahko Slovenija doseže novi, tretji veliki cilj. Če je bil prvi osamosvojitev, drugi vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato, je lahko tretji cilj preboj v družbo najrazvitejših držav z visoko dodano vrednostjo in s prihodki ljudi, ki bodo na ravni sosednje Avstrije.

“Vizija Slovenske demokratske stranke, ki ji pripadam, je v prvem delu vezana predvsem na gospodarstvo, še vedno pa na tej poti ostajamo socialna država. Mislim, da smo storili vse, da v krizi ni nihče izostal, da smo pomagali vsem strukturam gospodarstva, še posebej najbolj ranljivim. To je politika delno socialne demokracije, ki jo izvajata tudi Avstrija in Nemčija, predvsem pa socialno tržnega gospodarstva. Gre za izredno socialdemokratsko vlado, ki je začrtala poti za gradnjo gospodarstva po krizi. Platforma za dvig dodane vrednosti, za pomoč inovatorjem, da ostanejo v Sloveniji, za pomoč mladim, ki so ambiciozni, in za prihod velikih in srednjih podjetij iz tujine z višjo dodano vrednostjo je srednjeročni cilj Slovenije do leta 2030. Verjamem, da v kolikor bo tudi v naslednjih letih vlada desnosredinska, lahko Slovenija doseže novi, tretji veliki cilj. Če je bil prvi osamosvojitev, drugi vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato, je lahko tretji cilj preboj v družbo najrazvitejših držav z visoko dodano vrednostjo in s prihodki ljudi, ki bodo na ravni sosednje Avstrije. Če bo pa prišlo do spremembe, pa vemo, kaj nas čaka pod levo vlado; stagniranje, odhod še več mladih v tujino, ponovna centralizacija Slovenije, zmanjšanje povprečnin občinam, … Imajo veliko ljudi, ki na trgu niso sposobni preživeti, in potrebujejo službe ter denar. Etiketa, da smo proti nevladnim organizacijam, ne drži. Smo za vsako nevladno organizacijo, ki predstavlja dodano vrednost, nismo pa za tiste, ki vidijo proračun za svoj plen, iz katerega črpajo vse tisto, kar so ustvarili delovni ljudje.”

Breznik ima jasen cilj, katerim projektom v osrednjih Slovenskih goricah bo v prihodnje namenjal največ pozornosti

In katerim področjem v osrednjih Slovenskih goricah bo Breznik, če bo v poslanskih klopeh tudi v svojem četrtem mandatu, namenjal največ pozornosti? “Projekt, ki ga pripravljamo, je vnovična dograditev zdravstvenega doma v Lenartu, s katero bomo pridobili nove prostore za specialiste. V prejšnjem mandatu smo realizirali evropsko financiran projekt ureditve Centra za krepitev zdravja. Sam sem v teh dneh daroval nekaj sredstev za šolsko delavnico v povezavi s keramičarstvom na vretenih za Varstveno delovni center Polž, enoto Lenart, ki potrebuje dodatni prostor.”

V državnem proračunu je na postavki lenarška severna obvoznica zagotovljenih 14,5 milijona evrov. Ta projekt je sicer predstavljal mojo osrednjo točka vstopa v politiko.

Večji projekt pa bo začetek gradnje lenarške severne obvoznice. “Gradnjo zadnjih 700 metrov obvoznice lahko pričakujemo že do konca letošnjega leta, v vsakem primeru pa naslednjo pomlad. Čakamo še na zaključek občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerem je bila trasa obvoznice na novo definirana. V državnem proračunu je na postavki lenarška severna obvoznica zagotovljenih 14,5 milijona evrov. Ta projekt je sicer predstavljal mojo osrednjo točka vstopa v politiko. Bo pa, ko bo realiziran, dal dodatni razvojni zagon ne le občini Lenart, temveč tudi občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Ani, Benediktu, apaški dolini, … “

Pričakujem, da lahko v naslednjih petnajstih do dvajsetih letih na področju geotermije v Sloveniji zagotovimo vsaj 150 megavatov električne energije, ki deluje 24 ur na dan in 365 dni v letu.

V zadnjem obdobju je Franc Breznik še najbolj dejaven na področjih digitalizacije in zelene preobrazbe, posebej geotermalne energije. Kot je znano, ima prav severovzhodna Slovenija na tem področju izjemno velik potencial. “Na to temo sem kot poslanec organiziral tri tematske seje s številnimi strokovnjaki. V izvajanju je že prvi raziskovalni geotermalni projekt v Lendavi, kjer se gradi manjša binarna geotermalna elektrarna. Glede vnosa geotermalne energije kot obnovljivega vira energije v strateške dokumente ministrstva sem uspel zmotivirati številne kolege v različnih političnih opcijah, tako da glede tega uživam močno podporo. V Benediktu že imamo raziskovalno vrtino, želim si, da bi jih bilo na območju Slovenskih goric še več, in to takšnih z globino od 2 do 5 tisoč metrov, v katerih lahko pričakujemo temperature prek 200 stopinj Celzija. V času, ko smo tudi v kmetijstvu ugotovili, kako pomembna je lastna samooskrba, imamo vizijo, da naredimo velik korak naprej na področju zelenjadarstva. Govorim o souporabi geotermije v velikih steklenjakih, v katerih bi lahko v času zimske sezone pridelali veliko kvalitetne zelenjave in sadja. Prav tako ni zanemarljiva uporaba tega vira v energetiki. Pričakujem, da lahko v naslednjih petnajstih do dvajsetih letih na področju geotermije v Sloveniji zagotovimo vsaj 150 megavatov električne energije, ki deluje 24 ur na dan in 365 dni v letu. S tem bi dosegli stabilnost elektroenergetskega sistema, ki bi zagotavljal relativno poceni elektriko. Na drugi stani imamo fotovoltaiko, ki je vsekakor dobrodošla, ni pa to stabilen vir energije. Na dolgi rok nam zaradi vzpodbud, ki jih mora plačevati država, povišuje ceno elektrike. Slovenija potrebuje stabilno in cenovno sprejemljivo električno proizvodnjo,” je pojasnil Breznik.

Ob tem sem sprožil projekt, v okviru katerega bo ministrstvo za infrastrukturo iz naslova instrumenta za okrevanje Sloveniji dostavilo novih, skoraj 1000 transformatorskih postaj in zagotovilo več kot 1.500 metrov nizkonapetostnih kablov, kar je prvi pogoj, da lahko tudi moji soobčani v Slovenskih goricah dobijo soglasja za uporabo novih fotovoltaičnih elektrarn.

“Ob tem sem sprožil projekt, v okviru katerega bo ministrstvo za infrastrukturo iz naslova instrumenta za okrevanje Sloveniji dostavilo novih, skoraj 1000 transformatorskih postaj in zagotovilo več kot 1.500 metrov nizkonapetostnih kablov, kar je prvi pogoj, da lahko tudi moji soobčani v Slovenskih goricah dobijo soglasja za uporabo novih fotovoltaičnih elektrarn. Ni problem le spodbuda s strani Eko sklada, za katerega je sicer vlada že zagotovila dodatnih 15 milijonov evrov sredstev, pač pa predvsem Elektro Maribor, ki je v zadnjih letih zelo malo investiral v omrežje in transformatorske postaje. Bil sem velik pobudnik prenove nizkoenergetskega sistema,  tudi v Slovenskih goricah.”

Breznik pa se zavzema še projekte na področju športa. “Ideja je izgradnja še enega velikega športnega objekta na Športno rekreacijskem centru Polena v Lenartu, morda tudi v povezavi z bazenskim kompleksom. Govorim o manjšem bazenu in seveda izgradnji športne dvorane, saj v obstoječi športni dvorani pri osnovni šoli primanjkuje prostora. V Slovenskih goricah imamo veliko športnikov, ki potrebujejo ustrezno infrastrukturo.”

“S svojim delom sem dokazal, da obstajajo tudi politiki, ki manj govorijo in več storijo”

Za konec Franc Breznik volivcem namenja še naslednje sporočilo: “Mislim, da je moje delo v zadnjih desetih letih pokazalo, da obstajajo tudi politiki, ki delajo drugače, ki manj govorijo in več storijo. Nenazadnje tudi priznanja, ki sem jih v zadnjih letih prejel od večine tukajšnjih občin, kažejo na to, da v politiki obstajajo tudi pozitivne zgodbe. Tudi tisti, ki morda na začetku moje kariere niso bili moji politični somišljeniki, mi priznavajo, da sem Slovenskim goricam dejansko zagotovil več kot 40 milijonov evrov, in da gre za neverjetno zgodbo o uspehu. V prvi vrsti sem človek, ki posluša, ki sodeluje, ki da prav marsikomu drugemu, in ravno to timsko delo je Slovenske gorice, tukajšnje župane in mene osebno, privedlo do velike zgodbe o uspehu, ki nam jo zavida marsikdo v Sloveniji. V mojem 10-letnem političnem ciklusu smo zaključili vse projekte, ki smo si jih zadali, nekateri so še v izvajanju oziroma jih načrtujemo. Zahvaljujem se vsem ljudem, ki so mojemu delu do zdaj izkazali veliko podporo, prav tako kritikom, ki jih je bilo, če sem iskren, zelo malo. Ti me še bolj navdajajo z upanjem, da bom v prihodnosti še v večji meri, v kolikor bom dobil zaupanje Slovenjegoričanov, dokazal, da bomo Slovenske gorice peljali novim uspešnim zgodbam naproti. Moja vizija razvoja Slovenskih goric je vizija slovenske Toskane, in to v razvoju turizma, manjšega gospodarstva in kvalitetnega preživljanja prostega časa.”

Naročnik oglasnega prispevka je Slovenska demokratska stranka. Spletni medij maribor24.si z vsebino prispevka ni povezan.