Nekdanji rektor mariborske univerze Ivan Rozman, ki bo tudi predlagatelj liste SDS za volitve v mestni svet, sam se sicer za mestnega svetnika ne bo potegoval, je danes v prostorih obnovljene vinske preše ob Župniji sv. Petra v Malečniku predstavil župansko kandidaturo mariborskega poslanca mag. Dejana Kaloha. “Kandidatna lista je uravnotežena po spolu, v njej so kandidati različnih starosti, med njimi tudi mlajši. Mag. Kaloh, naš županski kandidat, je bil že dvakrat izvoljen za poslanca, vseskozi se je zavzemal za dobrobit mesta in prebivalcev. Poznamo ga kot resnega in odgovornega kandidata in človeka s hrbtenico.”
Mag. Dejan Kaloh, ki je tiskovno konferenco sklical 5 minut pred 12. uro, je pojasnil, da ima ta ura simbolni pomen in kaže na to, da je potrebno v Mariboru nujno nekaj spremeniti, tudi v oblastniških strukturah, Malečnik pa po njegovih besedah simbolizira to, da Maribor ni zgolj center, ampak so tudi mestne četrti in krajevne skupnosti. Dejal je, da z liste kandidatov SDS napoveduje od osem do deset svetniških mest, če se to ne bo zgodilo, bo ponudil odstop z mesta predsednika lokalnega odbora SDS Maribor.
Večji poudarek želi dati mestnim četrtem in krajevnim skupnostim
V nadaljevanju je izpostavil, da v Mariboru živi že 47 let in mesto dobro pozna, rodbina Kalohov, ki izhaja iz bližnje Metave in širšega zaledja, pa da ima dolgo že dolgo tradicijo uspešnih politikov, podjetnikov, zobozdravnikov in profesorjev. Izpostavil je, da je kot poslanec pomagal pri realizaciji številnih uspešnih mariborskih projektov. Napovedal je, da mestne četrti in krajevne skupnosti ne bodo več deležne mačehovskega odnosa: “Kup področij je, ki so namensko prezrta, na drugi strani pa si aktualni župan zida spomenike v centru mesta.”
Pravi, da bo kot župan sodeloval tudi z opozicijo, da bo na Trg svobode vrnil prodajalce zelenjave in sadja, ponovil pa je svojo kritiko glede zaprtja Urada za demografijo v Mariboru s strani aktualne vlade. “Prizadeval si bom, da bom pripeljal v Maribor kakšen sedež državnega podjetja oziroma ustanove. Kot poslanec sem že urgiral, da bomo v Mariboru odprli pisarno Računskega sodišča.”
“Maribor potrebuje hotel s petimi zvezdicami”
Po Kalohovih besedah mora biti gospodarstvo v Mariboru zeleno, pametno in ustvarjalno, mesto pa mora participirati pri sredstvih za preobrazbo industrije v industrijo 4.0. “Premalo naredimo za podporno okolje za podjetnike, ki bi želeli odpreti sedež podjetja v Mariboru, univerzo in posamezne fakultete pa je potrebno še bolj povezati z gospodarstvom. Kot župan bi se še bolj povezal s sosednjo hoško občino in državo glede čimprejšnjega operativnega delovanja mariborskega letališča.” Omenil je razpršenost deležnikov na področju turizma, ki jih je potrebno povezati, ponudba pa mora biti takšna, da bi se turisti v Mariboru zadržali za dalj časa: “Maribor potrebuje hotel s petimi zvezdicami, za kar je najbolj primeren hotel Habakuk pod Pohorjem. Potrebna je temeljita obnova kopališča na Mariborskem otoku, dvorca Betnava, ureditev jezera v Bresternici, gozd v Stražunu pa bi bilo potrebno sanirati in tam oblikovati še en mestni park.”
Zavzema se za ponovno (delno) odprtje Koroške ceste
Kaloh se zavzema tudi za vrnitev Zlate lisice na Mariborsko Pohorje, kot pomemben atribut, ki bi mesto postavil na turistični zemljevid sveta, pa vidi Grape tower, razgledni, 70-metrski stolp v obliki grozda, s katerim bi še poudarili zgodbo Stare trte v Mariboru. Ob tem je izpostavil potrebo po analizi združitve šestih javnih podjetij v Javni holding Maribor, ki bi moral sodelovati z velikimi in srednje velikimi družbami v smislu uporabe oziroma kupovanja njihovih storitev. Po njegovem mnenju je še posebej slabo rešeno ravnanje z odpadki, moti ga veliko svetovalnih pogodb, ki jih ima javnih holding. Sprašuje se, zakaj se je mariborska občina v tem mandatu tako zadolžila. “V Fištravčevem mandatu je bila zadolžitev pri 21 milijonih, danes pa zadolževanje znaša več kot 77 milijonov evrov. Če bi bil izposojen denar namenjen projektom in investicijam, bi to razumel, zdaj pa tega ni.” V nadaljevanju je bil še kritičen do zaprtja mestnega središča, kot rešitev za boljšo prehodnost iz enega dela mesta v drugega, dokler ne bo predora oziroma obvoznice, pa vidi ponovno odprtje Koroške ceste, vsaj v eno smer v obliki umirjenega prometa, morda le ob delavnikih. Zavzel se bo tudi čimprejšnji obnovi Malečniškega in Titovega mostu ter za obnovo glavne avtobusne postaje in železniških postaj. Pri križišču pri Štuku želi urediti nadhod.
