Ko govorimo o razvoju mest in regij, je vse prevečkrat v ospredju govor tistih, ki odločajo, redkeje pa tistih, ki v teh okoljih živijo. Po odzivih, ki jih je spodbudila javnomnenjska anketa o dojemanju mesta Maribor, smo tokrat pogled usmerili nekoliko širše.

Naš mikrofon smo ponesli v lokalne občine in ljudem zastavili nekaj osnovnih, a ključnih vprašanj: kako vidijo svojo regijo danes, kaj bi želeli spremeniti in kako optimistično (ali ne) zrejo v prihodnost. Izhajali smo iz enakega prepričanja kot v primeru Maribora - da so prav prebivalci najbolj pristni kazalniki razpoloženja, ki vlada v lokalnem okolju.

Presenetilo nas je, kako pogosto so sogovorniki izražali zadržanost, dvom ali celo brezbrižnost. Ena izmed najpogostejših izjav, ki smo jih slišali, je bila: "Vseeno mi je." Izjava, ki na prvi pogled deluje kot vdaja, v resnici nosi v sebi pomembno sporočilo - in hkrati vprašanje: kako smo dopustili, da ljudi do lastnega okolja ne veže več ... skoraj nič?

To vprašanje bo ključno tudi pri razvojni pobudi, s katero bomo na maribor24.si ideje in vizijo digitalne razvojne pobude Vidim Maribor popeljali na regionalno raven. Z njo želimo skupaj z lokalnimi skupnostmi ponovno poiskati identiteto regije – ter predvsem razloge za upanje in spremembe.

Kakšno je po vašem mnenju stanje v štajerski regiji?

V Šentilju, v Pesnici pri Mariboru in v centru Maribora smo mimoidoče povprašali, kakšno je njihovo mnenje o stanju regije. Čeprav so bili njihovi odgovori različni, so si bili na nek način tudi izredno podobni. Vsi sogovorniki namreč menijo, da je na Štajerskem sicer lepo, a bi se dalo marsikaj popraviti. Kaj so še izpostavili si lahko ogledate v spodnjem posnetku:

Pred upravno enoto v Pesnici smo se pogovarjali s Stefanom, ki je v svojem kratkem odgovoru povzel predvsem toplino ljudi. Nekaj metrov stran, pred tamkajšnjim trgovskim centrom, je drugi sogovornik opozoril na omejitve, s katerimi se ljudje v regiji soočajo. "Ni slabo, ni pa tudi preveč dobro. Dalo bi se še marsikaj izboljšati. Ljudje imajo ideje, ampak se vse vrti okoli denarja," je izpostavil.

V Mariboru pa smo medtem naleteli na mlado študentko, ki je enostavno dejala: "Imam jo [regijo] rada, ampak lahko bi bilo boljše, sploh z vidika študentov."

Kaj bi bilo potrebno v regiji spremeniti?

Ko smo pogovor usmerili k nujno potrebnim spremembam, je bilo pri sogovornikih čutiti določeno zadržanost, a tudi to veliko pove. Kaj vse so omenili lahko preverite v spodnjem posnetku:

Moški, ki smo ga ustavili kar pred trgovskim centrom, je bil iskren, a previden: "Marsikaj bi lahko rekel, a se ne bi rad izpostavil, ker sam delam v zdravstvu." Če povzamemo, je prav zdravstveni sistem, po mnenju mimoidočih, področje, kjer so potrebne resne in dolgoročne spremembe.

Kako močna je potreba po decentralizaciji države?

Pogovor smo zaključili z vprašanjem, ki se je večkrat pojavilo kot podton tudi v drugih odgovorih - Kako močna je potreba po decentralizaciji države?

V parku pred Prvo gimnazijo Maribor nam je Olga jasno povedala, da meni, da se vse centralizira v Ljubljani. "Tukaj smo kot drugosortni državljani. Oprostite," je dodala. 

Kaj je videti v prihodnosti regije?

Če je bila včerajšnja anketa o Mariboru prežeta z mešanico ljubezni, kritike in realističnega optimizma, je tokratna slika drugačna. V manjših občinah prevladuje občutek odmaknjenosti, nezaupanja in pasivnosti. Ljudje ne vedo, komu naj verjamejo, niti ali ima smisel še karkoli pričakovati. A tudi to je pomembno sporočilo - mogoče celo najpomembnejše.

Ravno zato je vredno poslušati tudi tišino. Zadržanost, apatijo in celo cinične poglede - saj ti pogosto kažejo na globlje rane v družbi. Če jih ne prepoznamo, jih ne moremo zdraviti, če ne vprašamo, tudi ne moremo slišati in če ne damo možnosti ... Ne moremo videti.

Pobude, kot je Vidim Maribor, ter njeno nadaljevanje, ki ga vidimo tako na regionalni kot tudi na nacionalni ravni, niso namenjene ustvarjanju popolne podobe. Njihov namen je odkrit pogovor - tudi, kadar ta ni prijeten. Želijo ustvariti prostor, kjer lahko ljudje povedo, kaj jih teži, kaj pogrešajo in kaj jih morda še vedno navdihuje, hkrati pa na enem, digitalnem in interaktivnem mestu, povezati vse ključne odločevalce, institucije in deležnike. 

Naj tokratna anketa ne bo spodbuda le za bralce, temveč tudi za tiste, ki krojijo prihodnost regije. Če bomo znali slišati tudi najbolj tihi glas, lahko v njem najdemo priložnost, ki bo znova okrepila občutek pripadnosti ter zaupanja, da Štajerska ni samo prostor, temveč skupnost, ki jo je mogoče soustvarjati le skupaj.