Barcelona: “Turisti, pojdite domov."

Boj nekaterih domačinov in posameznih inciativ proti množičnemu turizmu v Španiji in v nekaterih drugih državah traja že več let. V Barceloni so pred dnevi protestniki nosili transparente, na katerih je med drugim pisalo Turisti, pojdite domov. Sprehodili so se po najbolj turistično obleganih predelih mesta. V priljubljeni soseski La Barceloneta, ki je znana po številnih hotelih in restavracijah, so z vzkliki in vodnimi curki “napadali” sprehajalce in turiste, ki so si privoščili kosilo. Nekatere restavracije so oblepili tudi s trakovi ter jih tako simbolično zaprli.

Po podatkih lokalnih oblasti so cene nepremičnin v španskih mestih v zadnjih desetih letih narasle za 68 odstotkov, kar je eden glavnih razlogov za nezadovoljstvo prebivalcev mest. Podobno se godi tudi prebivalcem Ljubljane. Čeprav ji je začela priljubljenost med turisti strmo rasti šele v zadnjih letih, so v v Ljubljani nekateri domačini skrajno nezadovoljni zaradi dviga cen v mestnem jedru in množičnega turizma. Grozijo z združevanjem v civilne iniciative in s tožbami.

Zadovoljivi turistični rezultati prvega polletja

V Mariboru se zdi, da nezadovoljstva prebivalcev zaradi prevelikega števila turistov v mestu (še) ni opaziti. Prej obratno. V Mariboru si močno prizadevamo za prihod večjega števila turistov v mesto, od katerega si vsi skupaj nadejamo ekonomske in razvojne koristi. Uspešnost mariborskega turizma se (vsaj trenutno) meri predvsem v številkah turističnih prihodov in nočitev: Zavod za turizem je pred dnevi objavil rezultate prvega tursitičnega polletja, s katerimi so zadovoljni: “V prvih šestih mesecih so v Mariboru v primerjavi z enakim obdobjem lani dosegli štiriodstotno rast turističnih prihodov (103.500) in primerljivo število prenočitev (236.000). Razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami je bilo 11:89, največ slednjih so ustvarili turisti iz Nemčije, Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Poljske, Madžarske in Češke. Povprečna doba bivanja je dva, tri dni.”

Preverili smo zadovoljstvo s turistično sezono v mariborskih hotelih. Urška Lebar iz Hotela City, nam je dejala, “da od januarja do marca beležijo nekoliko nižjo zasedenost, kar je bilo za ta čas pričakovano, od aprila naprej pa se zasedenost postopoma povečuje in dosega vrhunec v juniju. Visoko stopnjo zasedenosti nam v poletnih mesecih prinašajo predvsem tranzitni gostje. Jesenski meseci ponovno prinašajo več poslovnih gostov in konferenc, kar zagotavlja stabilno zasedenost tudi po koncu poletne sezone”. Nik Heler, vodja hotelov Arena in Piramida pravi: “povprečna poletna zasedenost se giba okoli 80% odstotkov; medtem, ko smo pozimi nekoliko bolj odvisni od okoliščin, ki so izven našega dosega, kot je denimo vreme, ostali meseci v letu nudijo prav tako širok nabor aktivnosti, ki so za goste aktualne. Tako v Hotelu Arena kot tudi v Hotelu Piramida imamo letos veliko športnih ekip na pripravah, saj so razmere tukaj zanje ugodne, v tem času pa je povečano tudi število tranzitnih gostov.”

Maribor: "Mesto gostoljubnih domačinov, ki krepi veselje do življenja."

Vizija mariborskega turizma, sprejeta s Strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor za obdobje 2022–2027 govori o tem, da Maribor “odlikujejo gostoljubni domačini, ki so polni energije, kreativnosti in veselja do življenja. Maribor je središče širše regije (ne zgolj v slovenskem prostoru, ampak v evropskem) in generator razvoja. Turistična vizija sledi cilju: Mesto, ki krepi veselje do življenja. Maribor je svetovno prepoznana destinacija, najstarejše mesto vinske trte, ki v prepletu mestnega utripa in zelene narave razvaja z gastronomskimi, aktivnimi in trajnostnimi doživetji … “ V nadaljevanju vizija govori tudi o tem, “da je Maribor središče vrhunskih kulturnih, športnih in poslovnih dogodkov širše regije, med kateri je še posebej izpostavljena Zlata Lisica, blagovna znamka in športno tekmovanje, ki ga Maribor prav v obdbobju, ki ga strategija naslavlja, izgublja."

»Letošnja zimska sezona sodi med najbolj skope z naravnim snegom v zadnjem desetletju, tako da smo smučarske proge na Mariborskem Pohorju in Arehu uredili skoraj izključno s snegom iz sistema zasneževanja,« so sporočili iz Marproma, ki upravlja smučišča na Mariborskem Pohorju.

Turizem 365 dni na leto

Maribor “pestijo” vse slabše zime, ki se tudi po besedah vodij hotelov občutno poznajo na zimskih rezultatih.  Obenem se zdi, da je Maribor obstal nekje na razpotju med zimsko in poletno destinacijo, nedolgo nazaj je naše mesto gostilo kar svetovni pokal alpskem smučanju in v gorskem kolesarstvu, ki ga tudi ni več v koledarju, saj bi moralo mesto v ohranitev tekem na svetovni ravni v "downhillu", investirati občutno več kot je pripravljeno.

Naši sogovorniki sicer menijo, da je prihodnost mariborskega turizma "Turizem 365 dni na leto". Nik Heler: "Maribor ponuja raznolikih 365 dni na leto, in to je zagotovo smer, ki pokrije velik nabor želja in pričakovanj za različne goste, pomembno je ustvarjanje zanimivih vsebin in skrb za lokalno skupnost, kar se odraža tudi v zadovoljstvu domačinov, ki skupaj s ponudniki v turizmu in drugih panogah, kreirajo destinacijo in doživetja v njej.”. Špela Buzdon iz Hotela Maribor se strinja s Helerjem: “Glede na vsestranskost mesta in regije menimo, da je destinacija za obiskovalce zanimiva vse leto, ne le poleti ali pozimi. Veliko se je že spremenilo in od gostov v večini prejemamo zelo pozitivne feedbacke. V številnih primerih smo bili priča temu, da so tranzitni gostje pri nas nameravali le prespati in nadaljevati pot v smeri juga, vendar so se zaradi prijetnega utripa našega mesta zadržali še dan ali dva. Še vedno smo priča večjemu številu tranzitnih gostov, predvsem v poletnih dneh vendar se trend počasi obrača in vedno več je takih, ki pridejo načrtno v Maribor. Tukaj pa je naloga vseh nas, da se nenehno trudimo v smeri prijaznega, čistega, varnega, zanimivega, kulturno in kulinarično bogatega mesta”.