V Zagrebu so januarja lansko leto stekla dela za ponovno vzpostavitev kabinske žičnice na Sljeme. Ta je do leta 2007 44 let povezovala severovzhodno mestno obrobje z vrhom Medvednice, nato pa je zaradi okvare obstala.

Sljeme je priljubljen kraj za izlete, med drugim pa je znano tudi po tekmi svetovnega smučarskega pokala Snežna kraljica. “Nova žičnica bo dolga 5000 metrov, čas vožnje bo trajal 16,5 minute, v 84 gondolah se bo lahko v vsaki peljalo 10 ljudi”, so ob začetku gradnje zapisali na spletni strani občine. (Za primerjavo: Mariborska  žičnica je dolga 2540 metrov, ima višinsko razliko 705 metrov, 55 gondol, čas vožnje pa je 15 minut).

Že na začetku gradnje je nekatere zmotila vrednost projekta

Investicija je ocenjena na 514 milijonov 300 tisoč kun (70,4 milijona evrov). Na Hrvaškem so se tudi sicer precej razgovorili o tem, da je cena za sljemensko žičnico višja kot za superluksuzno žičnico na Matterhorn, na enega najvišjih vrhov Alp. Zanimivo, da so pred postavitvijo novih kabin v Zagrebu prodali stare. Zagrebčani so jih po ceni 500 kun (67,70 evra) za kos razgrabili v hipu. Nekateri zaradi spominov na stare čase, drugi zato, da jih bodo razstavili, denimo v gostinskih lokalih.

Stroka opozarja, da je spodnja postaja prevelika in neustrezno projektirana

Na hrvaškem portalu metropolitan.hr pa zdaj beremo, da nova zagrebška žičnica poleg cene v javnosti izziva polemike tudi zaradi gradnje spodnje postaje. Objekt, ki je postavljen južneje od stare žičnice, je deležen kritik, da je predimenzioniran. Ob stavbi je tudi veliko parkirišče s krožiščem, zaradi katerega je tisti del ostal brez zelenja.

Arhitekt Mladen Jošić, profesor in predstojnik Zavoda za arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu je ob obisku žičnice videno označil za tragedijo in dejal, da se na ta način ne sme projektirati, še manj pa graditi.

Novonastali prostor okoli stavbe spodnje postaje žičnice je z vidika okolja nevzdržen in je v nasprotju z vsemi načeli trajnostnega upravljanja in razpolaganja s prostorom.

Dodaja, da je novonastali prostor okoli stavbe spodnje postaje žičnice z vidika okolja nevzdržen in je v nasprotju z vsemi načeli trajnostnega upravljanja in razpolaganja s prostorom.

Opozarja na velike asfaltne površine in na nesprejemljive površine parkirišča, ki so v nasprotju z državno razvojno strategijo in smernicami za trajnostni razvoj, ki jih Evropska unija izvaja s svojo politiko zelenega dogovora, kar sprejema tudi Hrvaška. ” V tem primeru projektanti ravnajo z okoljem arogantno ali pa s popolnim nepoznavanjem svoje stroke”, je prepričan Jošić in dodaja: “Ideja, da se stavba povzpne na stavbo, je verjetno razumljiva le projektantom.«

Za metropolitan.hr je še dejal, da betoniranja in asfaltiranja naravnih dolin in gričev ni mogoče kar tako sprejeti. Pri tem ugotavlja, da je bilo od leta 2006 veliko boljših projektov, ki pa na koncu niso bili sprejeti.

Ideja, da se stavba povzpne na stavbo, je verjetno razumljiva le projektantom.

Po njegovih besedah je pomembno, da projektanti varujejo okolje in da gradijo zeleno infrastrukturo. »Ta primer ni tak in ne sme biti vzor za prihodnje gradnje«.