V Noskovcih, majhnem kraju ob Dravi, je v nekdanjem letovišču grofa Draškovića mogoče prisluhniti Dravski pravljici. Ta morda na prvi pogled ni klasična turistična atrakcija, ampak bolj učilnica brez zvonca, laboratorij na prostem in pribežališče za ptice, ki bi brez človeške pomoči ne preživele. Posjetiteljski centar Dravska priča, kot se uradno imenuje, je eden najbolj domiselnih primerov, kako naravo razlagati sodobnemu obiskovalcu: z občutkom, tehnologijo in spoštovanjem.

Kraj, kjer se zgodovina umakne naravi

Posjetiteljski centar Dravska priča je del mreže javnih ustanov, ki skrbijo za ohranjanje narave v Virovitiško-podravski županiji. Hiša ima dušo nekdanjega dvorca, a zdaj govori drugačen jezik. V 800 kvadratnih metrih so urejeni sodobni učni in raziskovalni prostori, multimedijske sobe, raziskovalna postaja in celo prenočišča – skupno 34 postelj, namenjenih učencem, študentom, raziskovalcem in obiskovalcem, ki želijo doživeti Dravo nekoliko drugače.

[[image_6_article_81796]]

Namesto razkošja so tukaj pomembne vsebine. Vse je tematsko zasnovano, interaktivno in predvsem doživetveno, Dravska zgodba pa obiskovalca ne preplavi z informacijami, temveč ga vodi skozi svet zvokov, podob in zgodb.

[[image_4_article_81796]]

Od grofovskega letovišča do središča biosfere

Okolica, ki danes obdaja objekt, je bila kot skupina zaščitenih dreves oziroma kot spomenik parkovne arhitekture prvič zavarovana že leta 1969. Že to pove veliko – domačini so naravo znali ceniti, še preden je postala »trend«. Leta 2007 je zaščita dobila širši okvir, saj so dragocena mokrišča in rečni gozdovi ob Dravi postali del evropske mreže Natura 2000.

Naselja ob reki, med njimi tudi Noskovci, so bila leta 2011 vključena v Regionalni park Mura–Drava, prvi tovrstni park na Hrvaškem. Leto pozneje je območje postalo del čezmejnega UNESCO rezervata biosfere Mura–Drava–Donava, ki danes povezuje Hrvaško, Madžarsko, Slovenijo, Avstrijo in Srbijo. V širšem smislu pa je to tudi del Zelenega pasu Evrope (Green Belt of Europe) – simboličnega zelenega loka, ki sledi nekdanji železni zavesi in povezuje najbolj ohranjene naravne habitate stare celine.

Dravska zgodba je torej postavljena sredi ene najbolj dragocenih naravnih zgodb Evrope, pri čemer njena posebnost ni samo v nazivih, temveč v načinu, kako jih približa človeku.

Reka kot »učni predmet«

Center je zasnovan kot kombinacija učilnice, laboratorija in hostla. Prostore, kjer so nekoč viseli portreti plemičev, danes krasijo zemljevidi, infografike, hologrami in bogate poslikave, obiskovalci pa lahko prisluhnejo zvokom življenja ob Dravi in se preizkusijo v interaktivnih igrah, ki floro in favno »naše« reke ponazorijo v povsem novih dimenzijah.

[[image_5_article_81796]]

Otroci sem prihajajo na programe šole, srednješolci in študenti na terenske raziskave, odrasli pa na vodenja, delavnice in izobraževalne programe o trajnostnem načinu življenja.

[[image_2_article_81796]]

Ne le hostel za ljudi, ampak tudi dom za ptice, želve ...

V zavetju Dravske pravljice najdejo svoj dom številne ptice, med njimi tudi tiste, ki jih drugod redko vidimo. Največ pozornosti pritegnejo štorklje – bele in črne – ki se tukaj zadržujejo skozi vse leto, poškodovane pa v centru dobijo priložnost za okrevanje. Skrbno urejeni prostori in prostorne kletke jim omogočajo varno zatočišče, dokler se ne morejo znova vrniti v naravo. Mnogi obiskovalci se ob obisku prvič srečajo z njihovo resnično velikostjo in značajem, saj so štorklje že skoraj simbol teh krajev – ne le kot ptice selivke, temveč kot del kulturne podobe Drave in njenih vasi.

[[image_3_article_81796]]

Poseben ponos centra so belorepi orli, mogočne ptice, ki kraljujejo nad reko. Z razponom kril do 2,5 metra so najmočnejši plenilci tega območja, in prav Dravska priča je eno redkih mest, kjer jih je mogoče opazovati brez motenja njihovega življenjskega prostora. Za ornitologe in naravoslovce so orli dokaz, da je narava tukaj še vedno živa in povezana. Njihova prisotnost priča o tem, da so vodni in gozdni ekosistemi dovolj zdravi, da lahko vzdržujejo celotno prehransko verigo, torej vse od rib in vodnih žuželk do ptic roparic.

Med ogledom parka obiskovalci naletijo tudi na ribnik z invazivnimi vrstami želv, ki ima izobraževalno vlogo. V njem so nameščene rdečevratke in druge vrste, ki so jih ljudje pogosto imeli kot hišne ljubljenčke, nato pa jih izpustili v naravo. Center jih je prestavil v nadzorovano okolje, kjer so hkrati zaščitene in del učnega programa. Tako otroci kot odrasli spoznajo, kako hitro lahko človeško ravnanje – tudi tisto, ki se zdi nedolžno – spremeni ravnotežje v naravi.

[[image_1_article_81796]]

Dravska pravljica s tem ne govori le o lepoti narave, temveč tudi o odgovornosti do nje. Vsaka ptica, vsaka žuželka in vsaka kapljica v reki je del zgodbe, ki se še vedno piše. obiskovalci od tod ne odidejo le z novim znanjem, ampak z zavedanjem, da se resnična naravna pravljica ohranja le, če postanemo njen del.