Na levem bregu Drave, tik ob madžarski meji, stoji Križnica, edini naseljen rečni otok na Hrvaškem. Pravzaprav meander v obliki cveta s petimi »listi«. Tja vas popeljeta bodisi brod, bodisi sprehod čez 250 metrov dolg viseči most s 1326 deskami, ki se rahlo ziblje pod koraki.

[[image_3_article_81797]]

Življenje na meji

Križnica leži na stičišču dveh svetov – hrvaškega in madžarskega. Pravzaprav treh. Še dravskega. Reka ima v teh koncih namreč skorajda svoje življenje ...

Čeprav je otok del Hrvaške, je z vseh strani obdan z reko in mejo. Domačini pravijo, da so meje tu bolj simbolične kot resnične, saj so vezi z madžarskimi sosedi obstajale vedno, ne glede na politične črte. Včasih se na drugi strani še vedno zasliši glasba, predvsem poleti, ko se Drava umiri in zveni kot naravna kulisa.

Kraj, kjer danes živi nekaj več kot sto prebivalcev, je dostopen le po visečem mostu ali z brodom, ki večino leta prevaža domačine, avtomobile in obiskovalce.

[[image_5_article_81797]]

Ko voda naraste ali pozimi zamrzne, postane most edina povezava z zunanjim svetom. Na otoku se življenje odvija počasneje, dnevi se merijo po voznem redu broda, ne po uri (čeprav je dobro vedeti, da ta vozi vsako polno uro).

[[image_6_article_81797]]

Med zgodovino in naravo

Križnica je kraj, ki ga je reka izoblikovala po svoje. Nastala je, ko je Drava sčasoma spreminjala svojo strugo in s tem ustvarila naravni meander, otok, ujet med starim in novim tokom. Takšne spremembe so bile v preteklosti pogoste, saj je Drava znana po svoji nepredvidljivosti in poplavah, ki so skozi stoletja preoblikovale pokrajino. A prav to, kar je nekoč pomenilo izziv za domačine, danes velja za eno največjih naravnih bogastev.

Otok je bil od nekdaj poseljen. Zaradi lege tik ob meji je imel strateški pomen, v času Jugoslavije pa je tu delovala karavla – mejna straža, ki je danes spremenjena v interpretacijski center in deloma ohranja spomin na tiste čase. Domačini pravijo, da so bile meje v preteklosti veliko bolj stroge, a je reka vedno povezovala ljudi na obeh straneh. Ribiči, kmetje in brodarji so tu živeli v ritmu vode, ki jim je pomenila delo, hrano in tudi nevarnost.

Danes ima Križnica drugačen pomen. Je eno najlepših ohranjenih območij poplavnih gozdov in mokrišč ob Dravi. Gozdovi, ki obkrožajo otok, so dom številnim vrstam ptic in manjših sesalcev, med vejami pa pogosto gnezdijo bele in črne štorklje. Rečni rokavi in mrtvice nudijo zatočišče ribam in dvoživkam, poplavni travniki pa spomladi oživijo s tisoči cvetov. Zaradi bogate biotske raznolikosti je območje vključeno v čezmejni Rezervat biosfere Mura–Drava–Donava, ki pod okriljem UNESCO povezuje pet držav in velja za največji evropski rečni ekosistem s sladko vodo.

Križnica je tako postala simbol sobivanja človeka in narave. Čeprav jo obdaja voda, ni od sveta odrezana. Nasprotno: prav ta izoliranost ji je omogočila, da se je ohranila takšna, kot je: mirna, zelena in pristna.

Center, ki razloži življenje ob Dravi

V središču Križnice stoji sodoben Center za obiskovalce Križnica – Interpretacijski center Rezervata biosfere Mura–Drava–Donava, zasnovan na mestu nekdanje karavle, ki predstavlja srce dogajanja na otoku. Objekt je prenovljen v okviru evropskega projekta in danes obiskovalcem na interaktiven način približa zgodbo Drave in njenega vpliva na življenje ljudi ter narave.

[[image_4_article_81797]]

V pritličju so urejene multimedijske dvorane, učilnice in raziskovalni prostori, namenjeni šolskim skupinam, študentom in raziskovalcem. Vsebina centra je zasnovana tako, da obiskovalca postopno popelje skozi zgodovino reke, njen pomen za kraje ob njej in sodobne izzive, povezane z ohranjanjem naravnega ravnovesja.

Zgornje nadstropje centra je posvečeno belorepim orlom, ki so eden najbolj prepoznavnih simbolov dravske krajine. Na območju Križnice živi stalni par – samec in samica, ki ju naravovarstveniki skrbno spremljajo. Razstava ponuja vpogled v njihovo življenje, gnezdenje in pomen, ki ga imajo kot vrhovni plenilci v ekosistemu reke. Obiskovalci si lahko ogledajo posnetke iz terena in izvedo, zakaj je prisotnost teh ptic pokazatelj zdravega okolja.

[[image_7_article_81797]]

Kraj, kjer reka določa ritem

Križnica ni tipična turistična destinacija. Tukaj ni hotelskih kompleksov ali množice obiskovalcev. Namesto tega ponuja stik z naravo in vpogled v način življenja, ki se drugod izgublja.

Obiskovalci se lahko sprehodijo do obale, opazujejo ptice, se popeljejo s kanujem ali se preprosto ustavijo v lokalni gostilni Dravska iža, kjer strežejo domače jedi – od ribjega paprikaša, »fiša«, ki ga je nujno poskusiti, do preprostih slavonskih specialitet.

[[image_2_article_81797]]

[[image_1_article_81797]]

V Križnici obiskovalec zadiha malce lažje in bolj počasi. V krajih, kjer tempo narekuje Drava in kjer narava diha malce po svoje, namreč človek nima ne potrebe in ne moči, da bi kaj veliko spreminjal. Križnica ostaja to, kar je bila vedno – prostor miru in sožitja. Kraj, kjer reka in človek nista drug proti drugemu, ampak živita z ramo ob rami. In kot boste prebrali na eni od multimedijskih tabel v Centru – je kraj, kjer sta reka in človek skupaj dahnila »da«.