Če ste si kdaj želeli, da bi na dostopen način prespali v sobah, po katerih so nekoč stopali plemiški koraki, je pri sosedih v Suhopolju to možno, Dvorec Janković pa bo vaše izhodišče za raziskovanje teh koncev.
V Suhopolju, na meji med Podravino in Slavonijo, boste v prav idiličnem parku med drevesi našli dvorec. Ki ne razpada, kot smo tega žal vajeni doma, pač pa so mu naši sosedje vdahnili novo zgodbo ter obiskovalcem omogočili, da med zidovi nekdanjega doma modre krvi tudi prespijo.
[[image_1_article_81795]]
Dvorec Janković je stavba z nabranimi stoletji, obnovljena z razmislekom in odprta obiskovalcem tako, da jo doživijo na sodoben način, a še vedno s pridihom tiste stare »kraljevskosti«: prespiš pod starimi stropovi, zajtrkuješ z razgledom na zeleno okolico, se sprehodiš po očarljivem stopnišču in stopaš skozi obokane hodnike, popoldne preizkusiš wellness v kleti …
Bivanje v Dvorcu Janković razkrije preprosto pravilo regije, ki prepleta slavonsko in podravinsko kulturo, naravo, hrano, gostoljubje … Pravilo? Ne hiti, pač pa poslušaj in doživi zgodbe.
Med Dvorcem in Papukom
Ko iz dvorca stopiš v park in se pred tabo razpre pot proti vzhodu, se pokrajina v nekaj kilometrih spremeni. Na eni strani valovi Drava, na drugi se dviga Papuk, vmes pa se razprostira svet polj, gozdov, travnikov ...
Cesta iz Suhopolja vodi proti Papuku. Sprva se vije med polji, kjer preseneti tobak, pravzaprav polja in polja tobaka. Slednjega nepoznavalci ne tako daleč od domačega praga pač ne pričakujemo, za to to hrvaško regijo pa predstavlja pomemben del gospodarstva in zaslužka (pa tudi priložnost za nečedne posle, kot v nekaj orisanih pripetljajih orišejo domačini).
Nato se ravnina prelomi v griče, drevesa postanejo gostejša, veter hladnejši, pred nami pa se pojavi Papuk, ki se ponaša s prav posebno veličino, lastno starim hribovjem. Starodavnost je nekaj, kar Papuk in njegovo naravo kar najbolje opiše, saj med bukvami in hrasti najdemo ostanke Panonskega morja, fosile školjk, v skalah sledi vulkanskega izvora … Tako ni naključje, da je Papuk postal prvi UNESCO-ov geopark na Hrvaškem, v njegovem srcu pa se nahaja tudi prav posebno neokrnjen pragozd, v katerega imajo vstop le njegovi čuvaji in raziskovalci.
Dolina tišine in vode
Ena najlepših zgodb Papuka se skriva v dolini Jankovac. Grof Josip Janković, po katerem je dolina dobila ime, je tukaj našel svoj mir. Med potočki, slapovi in travniki je v 19. stoletju ustvaril svojo rezidenco in pustil sled v krajini, ki danes privablja pohodnike in ljubitelje narave z vseh koncev Evrope.
Pot skozi doline vodi mimo stoletnih bukev, vzpon na Jankovac pa pokaže tudi slap Skakavac, ki je svojčas s svojo meglico ohlajal vse, kar se mu je približalo, v zadnjih letih pa, zahvaljujoč podnebnim spremembam, osupljiv pogled ponudi le tu in tam.
V planinskem domu Jankovac popotnike čaka preprosta, a izvrstna hrana – čobanec, golaž, domač kruh in kozarec vina iz bližnjih vinogradov, vse to pa velja zaokrožiti z izvrstnim višnjevim zavitkom.
[[image_2_article_81795]]
Pa še opozorilo za gobarske navdušence – čeprav vas bo narava Jankovca in celotnega območja Papuka prevzela, pa se nikar ne podajte na lov za jurčki, saj jih je na nekaterih delih zaradi zaščite narave prepovedano nabirati.
Potovanje v notranjost Zemlje
Le nekaj kilometrov stran od doline stoji Voćin, v njem pa se nahaja Geo Info Center, sodobna »razlagalnica« Papuka in njegove geološke zgodovine. V interaktivnih dvoranah lahko obiskovalci “potujejo” skozi čas, spremljajo nastanek gora, vulkanov in fosilov ter slišijo zvoke nekdanjega Panonskega morja.
[[image_3_article_81795]]
Panonsko morje je zaslužno tudi za prostrana polja, po katerih se obiskovalec vrača z območja Papuka nazaj proti Dravi. Če tu in tam opazimo tobak, pa so simbol krajev tudi cvetovi kamilice. Virovitiško-podravska županija je namreč ena največjih evropskih pridelovalk in izvoznic kamilice, kamilični čaj ter čaji številnih drugih cvetov in zeli pa so v teh koncih ponos domačinov - tako zelo, da se lahko oglasite celo na pokušini čaja.
Življenje med vodo in gozdom
Vse zgodbe pokrajine, v kateri se nahajamo, povezuje en ključen element. Drava. Ob njenem toku se skriva Posjetiteljski centar Dravska priča, ki deluje v nekdanjem letovišču grofa Draškovića v Noskovcih. Notranjost objekta združuje razstave, raziskovalne laboratorije in učilnice, namenjene otrokom, študentom in obiskovalcem, ki želijo razumeti, kako »diha« narava.
Dravska priča oziroma Dravska pravljica ni klasičen muzej, temveč bolj prostor, kjer se obiskovalec uči skozi izkušnjo. Ob ribnikih, na lesenih mostičkih in v ptičjih opazovalnicah se narava predstavi sama, Drava pa tukaj ni reka, ampak dom ptic, rib, rastlin …
Ter idilična kulisa za kolesarjenje, ki v teh pretežno ravninskih koncih zamika skoraj vsakega turista – na to seveda odgovarjajo tudi lokalnih turistični ponudniki, kjer si boste marsikje (tudi v Dravski pravljici) brez težav izposodili navadno ali električno kolo.
»Otok« na meji dveh svetov
Ko Drava začne vijugati proti Madžarski, ustvari svoj najbolj nenavaden dar – Križnico. Edini naseljeni rečni »otok« na Hrvaškem je svet zase. Do tja vodi viseči most, dolg 250 metrov, zgrajen v šestdesetih letih. Med hojo po njem se rahlo ziblje, zato je sprehod že sam po sebi pravo doživetje, pod njim pa se v svojem že precej umirjenem toku blešči Drava, ki v tem delu ponudi ležerne peščene nasipe – skorajda plaže.
Če vas malce adrenalinski sprehod prav nič ne mika, lahko počakate, da odbije polna ura ter se na drugo stran Drave skupaj z avtomobili in domačini popeljete z brodom.
[[image_5_article_81795]]
Na otoku, v Križnici, je življenje precej bolj umirjeno, kot smo ga vajeni. Nekaj deset hiš, travniki, vonj po reki, predvsem pa neverjetni flora in favna. Ter par belorepih orlov, vrste, ki s svojim veličastnim razponom kril kraljuje na nebu nad Dravo. V osrčju nas po vožnji s posebnim električnim vlakcem pričaka Centar za posjetitelje Križnica oziroma Interpretacijski center Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, ki z urejenimi prostori in okolico predstavi Križnico in njene prebivalce – predvsem rastlinske in živalske.
Čeprav majhna, ima Križnica z Dravsko ižo, ki stoji le nekaj korakov proč od Interpretacijskega centra, to, kar imajo veliki. Izvrstno kulinariko. Če zavijete v te konce, je postanek na »fiš« paprikašu z rečnimi ribami obvezen.
[[image_8_article_81795]]
Slavonsko gostoljubje
V Slavoniji in Podravini ima hrana posebno mesto, še preden pa jo gostitelji postavijo pred vas, vam bodo gotovo prijazno ponudili, da izberete iz bogate domače zbirke njihovih žganj in likerjev. Kamilično žganje, lešnikov liker, »dunja« … Ni, da ni, torej.
Od aperitiva pa do bogato obloženih krožnikov, ki so v teh koncih res topli in domači – ne v slogu masovnega turizma, ki trži domačo kulinariko, ampak zares domači.
Tako vas ob prihodu na slikovito posestvo Pustara Višnjica ob narezku z domačimi mesninami, siri, ajvarjem in omamnimi kruhki z ocvirki (čvarkušami) pričaka tudi velik kotel, v katerem se kuha juha domačega petelinčka, za vogalom pa tu in tam zadiši po odojku. Bolj domače in bolj pristno skorajda ne gre.
[[image_7_article_81795]]
Odlični aperitivi, več kot okusna hrana … Kaj pa vino? Tudi na tem področju je Virovitiško-podravska županija močna, pri čemer Luka Sabo iz Turistične skupnosti virovitiško-podravske županije pojasni, da se mladi, ki v teh krajih od starejših generacij prevzemajo posle, med drugim tudi vinogradniške, vsega lotijo z zavzetostjo in veliko mero profesionalnosti, kar potrdijo tudi številni nagrajeni izdelki, nagrajena vina, likerji, žganja, viralni gini …
Nazaj k vinu. Med griči in polji uspevajo sorte, kot so graševina (torej laški rizling), frankovka (modra frankinja), traminec, rumeni muškat. V zadnjih letih se jim pridružujejo še chardonnay, sauvignon in penine, ki presenečajo z eleganco in svežino.
Med vinskimi kletmi, ki so v regiji pridobile prepoznavnost, izstopa Podrum Vineda na obrobju Virovitice, kjer se splača dogovoriti za degustacijo njihovih vinskih etiket, ki jo bodo na družinskem posestvu z veseljem pospremili z nekaj domačimi dobrotami.
Andreja Kaša Slovencem rada navihano odpre rumeni muškat in pripomni, da jo res zanima, kako se bo nam, ki smo vajeni »svojih« izvrstnih muškatov, zdel njihov. Na kratko: »muškat žuti« Podruma Vineda je, milo rečeno, odličen.
[[image_4_article_81795]]
Čeprav vina očarajo, pa turist tudi v pogovoru z Andrejo zazna nekaj, kar opaža že skozi celotno popotovanje po regiji. Tako območje Papuka kot območje Drave in vse vmes močno preoblikujejo vremenske ujme in podnebne spremembe. Te se kažejo tako v usihajočih slapovih, ogroženih živalskih vrstah, izsušenih strugah stranskih rokavov Drave, kot tudi v vinogradništvu, kjer trgatev vsako leto izvedejo prej.
Dva »velikana« županije
Še dvoje je potrebno videti in omeniti, preden zapustimo slavonsko-podravske kraje. Najprej Virovitico, nato pa Petra Preradovića.
Virovitica je mestno središče s plemiško preteklostjo. Središče zaznamuje obnovljeni dvorec Pejačević, v katerem danes deluje sodoben mestni muzej. Razstave predstavljajo zgodovino mesta in okolice – od arheoloških najdb do predmetov iz vsakdanjega življenja plemiških družin, ki so zaznamovale razvoj regije. Posebnost muzeja je, da zgodovino ne prikazuje suhoparno, ampak s sodobnimi predstavitvami in interaktivnimi elementi, ki obiskovalcu približajo, kako se je mesto razvijalo skozi stoletja.
[[image_6_article_81795]]
Okoli dvorca se razprostira urejen mestni park, v katerem domačini radi preživljajo prosti čas. Urejene sprehajalne poti in mostički (med njimi tudi tak, ki med vašim sprehodom čezenj kar zaigra) ustvarjajo prijetno okolje, le nekaj korakov stran pa se začne mestno središče s kavarnami, terasami in trgovinicami. Virovitica je danes živahno, a hkrati umirjeno mesto, ki je uspelo ohraniti značaj regije in poudariti svojo kulturno dediščino.
Ob Virovitici je prepoznaven simbol regije tudi Peter Preradović, hrvaški pesnik, čigar rojstna hiša stoji v naselju Grabrovnica v bližini Pitomače. Objekt je prenovljen in preurejen v spominsko hišo, ki obiskovalcem predstavi njegovo življenje, literarno delo in zgodovinski kontekst, v katerem je ustvarjal.
Razstava v notranjosti prikazuje pesnikove rokopise, osebne predmete in izdaje njegovih pesniških zbirk, dopolnjujejo pa jo sodobne multimedijske vsebine, ki obiskovalcem omogočajo vpogled v življenje enega najpomembnejših hrvaških književnikov 19. stoletja. Hiša je urejena preprosto in pregledno, z jasnim poudarkom na dediščini jezika in identitete, ki ju je Preradović pomagal oblikovati.
Pokrajina, ki ostane pod kožo
Virovitiško-podravska županija ni turistični spektakel, saj si boste ob vožnji med eno in drugo okusno pojedino ter naravnimi in kulturnimi znamenitostmi krajev dodobra ogledali tudi hiše, ki vas bodo ponesle v nek povsem drug čas ali v vas zbudile vprašanje o tem, kje se pravzaprav nahajate.
Pa vendar regija obeta in s prebujanjem turizma, številnimi uspešnimi evropskimi projekti in premišljenim izkoriščanjem tega, kar ima, namiguje, da bomo o Slavoniji in Podravini v kontekstu turizma še slišali.
Navsezadnje novodobnemu turistu, ki se obrača k odkrivanju ne tako zelo poznanega in k iskanju pristnih izkušenj, ponuja točno to. Pa ne samo njemu, ampak tudi vsem, ki vas na poti v vam ljube hrvaške obmorske kraje zamika, da svoje letovanje za kak dan podaljšate in odkrijete še kak drug košček sosednje države.
