Če bi lokacije potovanj izbirali z ravnilom, bi, če bi iz Maribora malce pod kotom potegnili črto, pristali v osrčju Bjelovarsko-bilogorske županije. Čeprav potovalnih destinacij na ta način verjetno ne izbira nihče (ali pač?), pa to ne pomeni, da teh krajev ne velja dodati na svoj potovalni itinerarij. Še kako!

Županija, ki zajema tri planine, Moslavčko goro, Papuk in Bilogoro, ter mnoge kraje in zgodbe vmes, predstavlja srce osrednje Hrvaške, ki, če obidemo Zagreb, povsem na dlani leži tudi nam.

Noge v morje v teh koncih resda ne boste mogli pomočiti, kopalke pa vendarle dodajte v kovček. Potovanje namreč začenjamo v Čazmi. Med vožnjo skozi njeno mestno središče za hip uzremo starodavno cerkev Sv. Marije Magdalene, nato pa zavijemo k nekoliko novejši stvaritvi – Bioparku Čazma.

V Čazmi se dogaja tudi pozimi

Morda ste za Čazmo že slišali – v njeni neposredni bližini se namreč vsako leto odvije ena najveličastnejših božičnih pravljic na Hrvaškem, Čarolija svjetla na posestvu družine Salaj. Iz skromne začetne ideje z 70.000 lučkami je prireditev v dveh desetletjih zrasla v spektakel z več kot pet milijoni svetlobnih okraskov, ki vsako leto očara na desettisoče obiskovalcev iz Hrvaške in tujine. V zadnjem času božični verziji dodajajo tudi velikonočno.

Biopark Čazma je prvi javni biološki bazen v državi, ki je zasnovan popolnoma brez uporabe kemikalij in ki ga letos čaka že četrta sezona delovanja. Namesto klora njegovo vodo prečiščujejo biofiltri, rastline in mikroorganizmi, kar zagotavlja okolju prijazno in zdravju varno kopanje. Biopark pri snovanju katerega so si naši sosedje za zgled vzeli bazen v Radljah ob Dravi, je del širšega projekta Čazma Natura, s katerim se mesto pozicionira kot pionir zelenega turizma in ena najprivlačnejših celinskih destinacij za ljubitelje narave.

Bazen, ki obsega kar 1600 kvadratnih metrov površine in ima plavalni del globok do 3 metre, nudi rekreacijo tako plavalcem kot neplavalcem. Tudi cena je prijazna – med tednom boste za dnevno kopanje odšteli od 2,5 evra za otroke do 3,5 evra za odrasle, med vikendom od 4 evre za otroke do 5 evrov za odrasle.

Najprej na bazen, nato pod krošnje

Po urbanem uživanju ob bazenu Čazma nudi tudi naravno sprostitev. Sprehod pod krošnjami Medjame, le nekaj minut vožnje od kopališča, je 1,8 kilometra dolga lesena sprehajalna pot, ki vodi skozi polmočvirnato območje in med krošnjami dreves.

Pot je zasnovana kot dvignjena konstrukcija, ki obiskovalcem omogoča neposreden stik z naravo, ne da bi pri tem posegali v občutljivo naravno okolje. Med lagodno hojo obiskovalce spremlja žvrgolenje ptic, med katerimi lahko opazite divje race, čaplje in vodomce, pa tudi številne druge močvirske ptice in dvoživke.

Gre za pomembno naravno zatočišče in hkrati izjemno doživetje za družine – otroci lahko pobliže spoznajo skrivnosti vodnega sveta in se naužijejo svežega zraka. Številne informativne table ob poti pa dodatno bogatijo obisk z zanimivostmi o rastlinskih in živalskih vrstah območja.

Mimogrede, kopalk še nikar ne pospravite. Podajamo se namreč v Daruvar, kjer jih boste še potrebovali. Nas pa bo na poti zadržalo še kakšno doživetje. Ali dve …

Med domače dobrote in bajeslovna bitja Bilogore

Domačo okrepitev si velja privoščiti na agroturizmu Na malenom brijegu, od koder vas najbrž ne bo tako preprosto premakniti. Idilični razgled na bilogorske gozdove in Vladove vinograde, okus domače pečene jagnjetine, bezgov sirup …

Vladimir Vlajinić, ki skupaj z družino vodi agroturizem, vam bo ob izkušnji popolne sprostitve s sanjskim razgledom sicer predlagal še nekaj bolj aktivnega. S posebnim starodavnim urokom pod ramo se lahko namreč podate na sprehod po njegovem posestvu, med katerim odkrivate starodavna bajeslovna bitja Bilogore – vede, glođana, male lovce …

[[image_8_article_78036]]

Da bo sprehod lažji, vas lahko Vlado opremi še z bogato košaro za piknik.

Po tem, ko boste, če boste imeli srečo, v gozdu srečali katero od bajeslovnih bitij, vas lahko Na malenom brijegu vpeljejo tudi v paradnega konja Bjelovarsko-bilogorske županije. V jahanje. Na konja, torej. Če smo navajeni turističnih destinacij s kolesarskimi (velja omeniti, da je Bjelovarsko-bilogorska raj predvsem za gravel kolesarje) in pohodniškimi kartami, to na tem delu Hrvaške nadgradijo še z zemljevidi konjeniških stez, po katerih lahko zajahate sami ali pod vodstvom izkušenih vodičev.

Območje Bilogore tako predstavlja idilično lokacijo za vikend oddih, ki ga lahko ob vsem naštetem začinite še s savno ali masažnim bazenom, ki ju v ponudbo dodajajo lokalni zasebni ponudniki – kot namreč razlaga direktor urada Turistične skupnosti Bjelovarsko-bilogorske županije, Marcel Medak, celotna županija že nekaj časa sistematično spodbuja dvig kakovosti turizma, turističnih namestitev in storitev, slednje pa se odraža v tem, kar je najbrž cilj vsakogar v turizmu. Povečanju števila turistov, ki so nad doživetji v regiji več kot navdušeni.

Na obisk k … Romom

Z navdušenjem in razbitim predsodkom ali dvema skupine turistov, ki obiščejo županijo, odhajajo tudi s precej posebnega posestva, kjer ob nasadih sivke stoji tradicionalna romska hiša.

[[image_7_article_78036]]

Ob njej najavljene goste v tradicionalni romski opravi sprejmeta Goran, pripadnik izvorne skupine hrvaških Romov – Lovarov, ter svetlolasa in modrooka Slađana, ki se pošali, da ob prihodu k njim vsakdo pričakuje »malo, crnokosu«, naleti pa na njo.

Slađana, ki se je v romsko kulturo poročila, je skupaj z Goranom postala glasna, karizmatična borka za razbijanje predsodkov o Romih, kar ponazarja prav projekt Romske hiše ter celotnega posestva. Ta prikaže ključne elemente romskega življenja in romske kulture, ponudi možnost pokušanja romske kulinarike, vpogled v romsko zgodovino …

In priložnost za to, da Slađani in Goranu postavite katerokoli vprašanje, ki vas o Romih zanima. Rezultat? Skupine in skupine turistov, ki s posestva odhajajo s, povsem po romsko, rdečo vrečico sivke v žepu (zakaj rdeča, Slađana seveda poglobljeno razloži), navdušenostjo in kar nekaj predsodki manj.

Ne le to. V Bjelovarsko-bilogorski se pri romski skupnosti, ki skrbi za posestvo, pogosto oglasijo drugi Romi in romske skupnosti od mnogokje, vsi občudujoč turistično doživetje ter impresiven projekt, ki se v prvi vrsti bori za dostojanstven prikaz Romov.

[[image_6_article_78036]]

Mesto, kjer tečejo termalna voda, vino, pivo ...

Po tem bo kmalu čas, da se spet spomnite na tiste kopalke, ki ste jih zmočili v Čazmi. Skozi Bjelovar namreč lokalne ceste, ki prečkajo gozdove, travnike, polja in obcestne vasi, vodijo do Daruvarja, mesta žerjava. Daru namreč predstavlja madžarsko besedo za pernatega žerjava, var pa v prevodu iz madžarščine pomeni mesto.

In kaj ima žerjav s tem mestecem, obdanim z gozdnatimi griči? Zgodovino Daruvarja že iz rimskih časov piše termalna voda, z njo pa toplice. Najprej rimske, ki globoko pod nogami Daruvarja še vedno obstajajo, nato nekoliko novejše – plemiška družina Janković se je namreč po prihodu na močvirnato območje, na katerem so med drugim prebivali tudi žerjavi, odločila izkoristiti potencial več kot 40 stopinj Celzija vroče termalne vode, ter v daruvarski zgodovini zapisati še eno termalno poglavje.

To sicer uspešno traja še danes, pri čemer zdraviliška dejavnost, ki jo v Daruvarju trenutno s prenovo turističnih kapacitet in bazenov še dopolnjujejo, sledi svojemu zgodovinskemu izročilu – svojčas je bil Daruvar znan predvsem po zdravljenju neplodnosti, čemur se posvečajo tudi danes.

Ob programih za plodnost danes Daruvarske toplice ponujajo tudi programe za zdravljenje revmatičnih bolezni, rehabilitacije po operacijah, poleg tega pa so znane tudi kot priznan center za športnike, saj ponujajo celovito oskrbo po poškodbah in odlične pogoje za priprave ekip.

Seveda pa se je mogoče tam oglasiti tudi kar tako in si termalno razvajanje privoščiti tudi kot povsem »običajen« turist – bodite pa, če vas Daruvar že kar takoj pritegne, pozorni na trenutno prenovo nekaterih hotelskih in termalnih delov Daruvarskih toplic (ta bo trajala do prihodnjega leta), zaradi katerih te ne delujejo v polni kapaciteti, jih bo pa gotovo toliko bolj vredno obiskati že prihodnje leto.

[[image_3_article_78036]]

Ne le novosti, tudi zgodovinski objekti nekdanjih toplic – Antunova kopel, Ivanova kopel, Švicarska hiša, Vila Arcadia, Marijina kopel in Centralna blatna kopel, – ki bodo Slovence povsem upravičeno spomnili na Terme Dobrna, dajejo Daruvarju prav poseben značaj ter slikovito dopolnjujejo številne parkovne površine mesta.

Zgodovino zdravljenja ženske neplodnosti v Daruvarju simbolizira tudi kip Kupačice (sl. Kopalke) oziroma »Tužne Maje« ali »Gole Maje«.

[[image_2_article_78036]]

Kaj imajo z Daruvarjem Čehi?

Daruvar pa ni poznan samo po termalni plati, ampak vsaj še po dveh. Prva so Čehi, druga pa pivo. Da je to dvoje močno povezano, se najbrž razume samo po sebi.

Hrvaško so skozi zgodovino zaradi prostranosti kmetijskih obdelovalnih površin naseljevala številna tuja ljudstva, med njimi Madžari, Slovaki, Nemci … Pa tudi Čehi. Ti so svoje mesto našli prav na območju Daruvarja, kjer so skozi zgodovino vzpostavili močno skupnost in uspeli ohraniti tudi prav poseben jezik – neko vrsto stare češčine, ki jo stežka razumejo celo današnji Čehi, ki obiščejo Daruvar.

Čehov je danes na Hrvaškem okrog 8000, v Daruvarju pa jih prebiva kar 2500. Ko govorimo o močni skupnosti, govorimo o tem, da ima Daruvar tako kar dva češka vrtca, dve češki osnovni šoli, češki narodni dom in številne možnosti učenja češčine, nemalokrat pa boste naleteli na prebivalca Daruvarja, ki se bo pohvalil z malce češke krvi in gladkim preskokom v tekočo češčino.

Češka kultura je prepletena z daruvarsko, češki pridih pa izraža tudi kulinarika, kar pomeni, da boste imeli v mestu priložnost preizkusiti tudi kaj, kar po češkem navdihu in izročilu pripravijo roke hrvaških mojstrov – recimo pivski golaž s češkimi soparjenimi štručkami in sladico »tačkrle« – krompirjeve žepke, polnjene z marmelado in postrežene s kislo smetano.

Kjer so Čehi, je tudi pivo, v Daruvarju pa še prav posebej

Prav Čehi pa so bili tudi tisti, ki so v Daruvar, ki se navsezadnje nahaja v vinorodnem okolišu, prinesli tehnologijo proizvodnje piva. Nadvse uspešno, saj ima daruvarska pivovarna iz leta 1840 najdaljši neprekinjen staž na Hrvaškem, danes pa on Staročeškem pivu proizvaja še craft pivo 5th Element.

Čeravno se lahko Daruvar pohvali s poznanim vinskim dogodkom Vinodar, ki ponudi priložnost za pokušino raznovrstnih, med njimi tudi nagrajenih vin, pa je seveda jasno, da v tem mestecu brez pokušine piva ne gre.

[[image_1_article_78036]]

Še posebej, če jo lokalni navdušenci nad pivom in snovalci svojega craft piva pripravijo v edinstveni Pivski sobi v dvorcu grofa Antuna Jankovića, kjer je sicer tudi mestni muzej.

Če se odpravite na posebno pivsko pokušino, se pred vstopom v dvorec za trenutek ustavite. Nad njim se namreč pne čudovit ginko – eden najstarejših evropskih!

Turistični produkt Beerlist - Daruvarske pivske i druge priče, ki ga za skupine najmanj 10 posameznikov pripravljata Kreše Marić in Miran Husak (kar pa ne pomeni, da pred obiskom Daruvarja ali ob obisku Daruvarskih toplic pri njima ne morete preveriti, ali se morda v tem času v mestu najde še kak pivoljubec, dva, tri ali devet, s katerimi bi lahko pivsko pokušino doživeli tudi, če potujete sami ali v paru), tistih, ki na potovanjih cenijo kulinarična doživetja, ne pusti hladnih – no, razen, če se boste pivske pokušine poslužili v poletnih dneh, ko bo pivo nadvse dobrodošla ohladitev.

[[image_5_article_78036]]

Pri tem pa ne gre za klasično pokušino, kot si jo najbrž predstavljate. Beerlist je prav posebno spajanje izbranih craft piv 5th Element in lokalnih … sirov! Da, sirov! Kako dobro se podajo k pivu, ne morejo dovolj dobro prikazati ne besede in ne fotografije, zato vam kaj drugega, kot da to preizkusite sami, skorajda ne preostane.

[[image_4_article_78036]]

Zakaj pivo, razumemo, a zakaj siri? Bjelovarsko-bilogorska se med drugim uvršča v sam vrh na področju mlečne industrije in mlečnih izdelkov na Hrvaškem, pohvalijo pa se lahko tudi z vodilno proizvodnjo medu in odličnimi gobami.

Ob vsem, kar ima Bjelovarsko-bilogorska županija za ponuditi skozi vse leto ali pa v posameznih letnih časih, pa ne gre pozabiti na njihove dogodke, prireditve in festivale, ki jih ni malo. Ob že omenjenem Vinodarju v Daruvarju ne gre spregledati izjemno priljubljenega in mednarodno zelo prepoznavnega Rockabilly Festivala Two Days Rockabilly Plays, ki se bo odvil že čez manj ko mesec, daruvarskih rock dogodkov, v celotni županiji pa lokalnih sejmov, Velikogrđevačke Komušane, Jeseni na Bilogori, bjelovarske Terezijane, Dnevov dokumentarnega art filma, ...

Bjelovarsko-bilogorsko županijo smo v juniju spoznavali na študijski turi, ki so jo v sodelovanju s Koprivniško-križevsko ter Bjelovarsko-bilogorsko županijo pripravili na slovenskem predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti. Za čudovito priložnost spoznavanja kontinentalne Hrvaške, ki smo jo v pričujoči reportaži predstavili vam, dragi bralci, se organizatorjem zahvaljujemo tudi na maribor24.si.