Glede na trenutno dogajanje na slovenskih cestah ste iz Maribora v hrvaških Križevcih najbrž prej kot v Ljubljani, ko ste tam, pa se pravo popotovanje po Koprivniško-križevski županiji, znani po pokrajinah Podravina in Prigorje, šele začne.

Kjer boste bližje vesolju kot drugod na Hrvaškem

Če raziskovanje tega dela kontinentalne Hrvaške pričnete v Križevcih, boste presenečeno ugotovili, da ste v tem mestecu tudi nekoliko bližje vesolju. Kraj je namreč že nekaj let prepoznaven po Kozmološkem centru in najmodernejši zvezdarni, eni od osmih hrvaških zvezdarn.

Ob teleskopu, ki omogoča, da vesolje opazujemo tudi podnevi – da, tudi, ko je sonce navpično nad vami, lahko pokukate med njegove pege – zvezdarno Križevcev odlikuje njena edinstvena kupola. Slednjo je, z željo, da ta postane »krona njegove« kariere, iz jekla izdelal lokalni mojster Stjepan.

[[image_2_article_78035]]

»Neposrednega« dostopa do vesolja pa ne omogoča samo zvezdarna s teleskopom, pač pa tudi nadvse zanimiva najdba, s katero Andrej Dundović, teoretski fizik križevskega Kozmološkega centra, prične zgodbo njihovega lokalnega astronomskega društva. Le malo po njegovi ustanovitvi je namreč na polja v neposredni bližini Križevcev padel meteorit, prav križevski navdušenci nad vesoljem pa so bili tisti, ki so za pest velik delček po vneti iskalni akciji našli in Križevce postavili na mednarodni »vesoljski zemljevid«.

[[image_1_article_78035]]

Čeprav so prav Kozmološki center, zvezdarna in tamkajšnji zaposleni zaslužni za to, da si želijo biti križevski otroci znanstveniki in raziskovalci vesolja, ne le nogometaši in zdravniki, pa Križevci še zdaleč niso znani le po svojem v vesolje uperjenem pogledu.

Od »Šljivarjev« do slivovih cmokov z razgledom

Mestece s prikupnim središčem in kar osmimi stolpi, ki v tlorisnem pogledu tvorijo križ, je namreč s posebnim vsakoletnim praznikom povezano z ruševinami in zgodbo bližnje utrdbe Kalnik.

[[image_4_article_78035]]

Prireditev »Križevačko veliko spravišće« s scenskim prikazom sprave gledalce popelje v zgodovinsko pripoved, ki temelji na legendarni zgodbi o rešitvi kralja Bele IV. pred Tatari in posledični podelitvi plemiških naslovov kalniškim kmetom.

[[image_7_article_78035]]

Ti so, ker so kralja rešili z zrelimi slivami, dobili naziv »šljivarji«, na kar se boste gotovo spomnili tudi, ko boste ob pogledu na mogočne ruševine utrdbe Kalnik uživali ob domačih cmokih tamkajšnje planinske koče, polnjenih s slivami. Zakaj in čemu sprava? Najbolje, da Križevce, Kalnik in tamkajšnje kraje obiščete sami.

Slikovito mestno jedro Križevcev še malenkost bolj predrami opazen mural, ki ga predstavi direktorica Destinacijske agencije Križevci Gordana Kapor. Gre za poklon petim izjemnim Križevčanom, ki so pustili pečat na različnih področjih. Na muralu so upodobljeni prvi hrvaški letalec in vojak iz prve svetovne vojne Dragutin Novak, slikar Marijan Detoni, igralka Nina Vavra, zadnja v Avstro-Ogrski obsojena »čarovnica« Magda Lugomer Heručina ter mladi genij Marcel Kiepach, ki je že v najstniških letih izumil brodski kompas in dinamo, a tragično umrl pri komaj 21 letih.

[[image_3_article_78035]]

Štajerci Dravi niti pri sosedih ne pobegnemo

Po spoznavanju s Križevci, njihovo okolico in križevskim delom županije (mimogrede, ste vedeli, da so Križevci tudi sedež grkokatoliške katedrale?), je čas, da se usmerimo proti Štajercem nadvse poznani … Dravi. Ki pa v teh koncih dobi še malenkost bolj ležerno naravo, kot nalašč za »gemišt, feštice in tamburaše«, kot se pošali Neven, ki skupine turistov z ladjico popelje po Dravi.

[[image_8_article_78035]]

Med mirno plovbo lahko na eni strani opazujemo gnezda lastovic breguljk, na drugi strani pa že uzremo naravo Madžarske. A meje so samo formalne, pove Neven, tesno povezavo med enim in drugim dravskim bregom v teh koncih pa potrdijo tudi številni brodi.

Ravnice hrvaške Podravine so v zgodnjepoletnem soncu naravnost osupljive, v pravem etno raju pa se znajdete tudi, ko vas Neven povabi na svojo domačijo, znano pod imenom Etno kuće Karlovčan.

[[image_5_article_78035]]

Med tradicionalnimi hiškami in v prostor umeščenimi delčki hrvaške ruralne zgodovine se boste uspeli prav zares odklopiti. Malo zaradi vsega naštetega, malo pa tudi zaradi tega, ker bo signal na vaši mobilni napravi bolj občasen obiskovalec.

[[image_6_article_78035]]

V kraje Picokov in hrvaške »Sahare«

Če Dravi do vrnitve na Štajersko pokimamo v pozdrav, pot po županiji dalje vodi v Đurđevac, kjer so doma ponosni Picoki, simbol petelina pa vas bo spremljal na prav vsakem koraku spoznavanja posebnosti tega kraja.

Ne glede na to, kako snujete svoja potovanja, na njih brez kulinaričnih odmorov ne gre, kar še posebej velja v Đurđevcu in okolici, kjer ima vse prav poseben okus. Zahvaljujoč »hrvaški Sahari«, kot se rado reče lokalnemu fenomenu, sicer poznanem pod izrazom »đurdevački pijesci«.

Slednje še prav posebej dokazujejo vina lokalnega vinarja Martina, ki ga turisti radi obiščejo na njegovi Vinariji Jušta. Podlaga peska namreč đurđevski trti daje prav poseben značaj, vinom, ki nastanejo, pa edinstven okus.

Med vini Martina, ki se je v misijo razveseljevanja in osrečevanja ljudi podal po svoji lastni tragediji, ko je zaradi srečanja z mino nekaj časa preživel v komi, izstopa Solaris, križanec odpornih sort, ki je bil v marcu 2024 proglašen za šampionsko belo vino na mednarodni ocenjevalni razstavi v Varaždinu, velja pa preizkusiti tudi njegove steklenice Škrleta, Graševine, Cuveeja, Muscarisa …

Vina so ena plat kulinarike tega hrvaškega območja, drugo pa boste odkrili, če boste preizkusili njihovo sladko koruzno zlivanko, pečene štruklje, bogato juho s šunko, gobami in krompirjem, okusne domače jedi z ajdovo kašo, ki je tod zelo priljubljena ...

Đurđevški pesek, ki plemeniti Martinova vina, boste sicer še bolj poglobljeno spoznali, če obiščete tamkajšnji interpretacijski center, nato pa se podate za vogal, kjer vas bodo, najbrž na vaše veliko presenečenje, kot se za »Saharo« spodobi, pričakale … kamele.

Center za obiskovalce Đurđevački pijesci na sodoben in interaktiven način predstavlja edinstveno naravno dediščino, znano kot »hrvaška Sahara«. Z uporabo VR-tehnologije, hologramov, zvočnih, temperaturnih in senzornih učinkov omogoča doživetje puščavske pokrajine ter bogatega rastlinskega in živalskega sveta, ki domuje na sipinah.

Prav zares domuje, saj se lahko Đurđevac pohvali z manjšim zoološkim vrtom, ki nudi prostor kamelam, lamam, kozam, perjadi … Ob tem, da lahko v ZOO Hrvatska Sahara pustite, da vam med prsti spolzi pravi puščavski pesek, bo tako za mlade kot za malo manj mlade prijeten kontrast tudi čohljanje tamkajšnjih živalskih prebivalcev.

Po obisku živali, ki uživajo na đurđevskem pesku, bo najbrž nadvse dobrodošla ohladitev. Recimo v bližnji utrdbi, kjer boste imeli priložnost spoznati, zakaj vas v teh koncih Koprivniško-križevske županije kar naprej spremlja lik petelina.

Muzej mesta Đurđevac domuje v slikoviti utrdbi Stari Grad, kulturnem spomeniku, ki je neločljivo povezan z legendo o Picokih – eno najbolj prepoznavnih nematerialnih kulturnih dediščin države.

V prvem nadstropju utrdbe se nahajajo galerijski prostori, muzejski prostor ter sodobno zasnovan Interpretacijski center Picokijade, ki je bil leta 2017 uvrščen med tri najboljše turistične atrakcije na Hrvaškem. Na podstrešju gradu so na ogledu razne umetniške zbirke, pri čemer je Stari grad v zadnjih letih gostil tudi odmevne razstave svetovno znanih umetnikov, kot so Chagall, Picasso in Dalí, z deli iz zasebne zbirke Richarda H. Mayerja iz galerije Bӧtingerhaus v Bambergu.

Polje, kjer enkrat letno poteka prava bitka

Legenda o Picokih je tudi temelj za dogodek, ki v Đurđevac privabi nepregledne množice ljudi – ti se zvrstijo pred utrdbo in vsako leto prisostvujejo spektakularnemu prikazu prave vojne bitke. Ob koncu junija v Đurđevcu zaživi slikovita Picokijada, katere osrednji dogodek je scensko uprizorjena legenda o picokih – hrabrih braniteljih mesta, ki so s kančkom prebrisanosti ukanili turškega vojskovodjo Ulama bega.

Po legendi iz 16. stoletja so branitelji iz obupa s topom proti Turkom izstrelili edinega preostalega petelina, kar je nasprotnika prepričalo, da imajo v mestu še dovolj hrane za dolgo obrambo, zato je opustil obleganje, prebivalcem Đurđevca pa zabrusil, da jih bo vselej spremljalo ime, ki jim bo v sramoto. Ime Picoki jih prav zares spremlja še danes, o sramu, ki ga je napovedal turški vojskovodja, pa ni ne duha, ne sluha.

Tudi sicer dogodkov v Koprivniško-križevski županiji ne manjka, ob križevskem »spravišću« ter Picokijadi Petra Večenaj Živičnjak ter Kristina Sočev z urada Turistične skupnosti Koprivniško-križevske županije naštejeta še renesančni festival, pa tudi dogodke in festivale, kot so Podravski motivi, Pisanica od srca, Velika martinjska špelancija, Dani plemstva, Iz bakine škrinje, Dan Sv. Marka Križevčanina, veliko praznovanje 15. avgusta Velika Gospa …

Koprivniško-križevska županija pa ob vsem predstavljenem ponuja še marsikaj. Slovenci najbolj zastrižejo z ušesi predvsem ob pogledu na številne možnosti za kolesarjenje, ki je zaradi precej prijaznega terena še posebej primerno za rekreativce, na raziskovanje krajev, tudi čez mejo v drugo, Bjelovarsko-bilogorsko županijo, pa se lahko odpravite tudi … s konjem! Niste ne za na konja in ne za na kolo? V regiji vabijo tudi vodni športi in če že v Mariboru ni mogoče pluti po Dravi, vam tega v Koprivniško-križevski županiji nikakor ne bodo odrekli.

Koprivniško-križevsko županijo smo v juniju spoznavali na študijski turi, ki so jo v sodelovanju s Koprivniško-križevsko ter Bjelovarsko-bilogorsko županijo pripravili na slovenskem predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti. Za čudovito priložnost spoznavanja kontinentalne Hrvaške, ki smo jo v pričujoči reportaži predstavili vam, dragi bralci, se organizatorjem zahvaljujemo tudi na maribor24.si.