Epidemija koronavirusa vpliva tudi na poslovanje Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, s katerim upravlja Fraport Slovenija, ki skrbi tudi za oskrbo potnikov, prtljage, letal in tovora. Kot so nam sporočili, je bil promet tako po številu potnikov kot po številu prevoznikov in destinacij že pred vnovično razglasitvijo epidemije močno okrnjen, zaradi skromnega povpraševanja pa pričakujejo, da se bo število letov na kratki rok še nekoliko skrčilo. Glede na razvoj epidemije je trenutno težko zanesljivo napovedati za koliko.
Trenutno lete opravljajo le štirje prevozniki
V poletni sezoni je letenje napovedalo 17 letalskih prevoznikov, ob koncu jih je ostalo le šest.Te dni pa letijo le štirje prevozniki.
Mednarodne lete v Slovenijo opravljajo naslednji prevozniki, ki trenutno ponujajo naslednje frekvence letov:
- Air Serbia (štirikrat tedensko v Beograd),
- Lufthansa (dvanajstkrat tedensko v Frankfurt),
- Air France (trikrat tedensko v Pariz),
- Turkish Airlines (trikrat tedensko v Istanbul).
Vsi omenjeni prevozniki bodo po zdajšnjih napovedih lete opravljali tudi v zimski sezoni, ki je začela veljati 25. oktobra.
Upad potniškega letalskega prometa slabo vpliva na poslovanje letališča
Septembra je bilo na ljubljanskem letališču 21.686 potnikov, kar je 87,4 odstotka manj kot septembra lani. Do vključno septembra so našteli 267.780 potnikov, kar je 81,5 odstotka manj kot lansko leto. Obseg prometa v oktobru, novembru in decembru bo še občutno nižji, letošnje leto pa bodo zaključili z nekaj manj kot 300.000 potniki.
Kateri so novi preventivni ukrepi na letališču?
Letališče je pripravljeno na varen sprejem potnikov in varno delo zaposlenih. Da bi zmanjšali možnost okužbe, so s ponovnim zagonom potniškega prometa v veljavi novi preventivni ukrepi za potnike in navodila za delo zaposlenih.
Ustrezna varnostna razdalja
V vseh zaprtih prostorih – v potniškem terminalu in na avtobusih je treba ohranjati ustrezno varnostno razdaljo 1,5 m. Razdalja je označena s talnimi oznakami, trakovi in oznakami sedežev v čakalnicah.
Razkuževanje rok
Razkuževanje rok je obvezno za potnike in zaposlene pred vsakim vstopom v zaprte prostore. Razkužilna mesta so ustrezno razporejena po terminalu in drugih delih letališča.
Uporaba mask
Uporaba maske ali druge vrste zaščite ustno-nosnega predela je za potnike v terminalu in na avtobusih obvezna. Zaščito si potniki priskrbijo sami. Maske so na voljo v prodajnih avtomatih in v prodajalnah na letališču.
Omejitev števila potnikov, usmerjanje, razmejevanje
Število potnikov v terminalu in na avtobusih je zmanjšano. Usmerjanje in razmejevanje potniških tokov je urejeno s trakovi in oznakami. Zmogljivost terminala in avtobusov je zmanjšana za približno polovico. V potniški terminal lahko vstopajo izključno potniki in zaposleni, obiskovalcem in spremljevalcem vstop ni dovoljen.
Razkuževanje, čiščenje in zračenje prostorov
Izvaja se pogosto zračenje prostorov, čiščenje z razkuževanjem, posebej delov in predmetov, ki so bolj izpostavljeni (kljuke, pipe, ograje, stikala, itd.).
Merjenje telesne temperature
Merjenje telesne temperature se bo izvajalo le pri določenih letih, na zahtevo letalskih prevoznikov.
Dodatna zaščita zaposlenih
Zaščitna stekla
Delovna mesta pri prijavi na let in na izhodih na letala so opremljena z zaščitnimi stekli.
Obvezna uporaba zaščitnih sredstev:
– pri spremstvu in pomoči potnikom (služba za oskrbo potnikov) maske in rokavic za enkratno uporabo;
– za prenos potnikov v in iz letal (gasilci) maske, rokavic za enkratno uporabo, zaščitnih očal in zaščitne obleke;
– za pregled potnikov in drugega osebja na varnostnih kontrolnih točkah (varnostniki) maske, rokavic za enkratno uporabo in zaščitnih očal;
– za natovarjanje in raztovarjanje ter čiščenje kabine letala oziroma na splošno za opravljanje nalog na/v letalu maske.
V zimski sezoni z Brnika napovedanih deset neposrednih letalskih povezav
Zaradi razvoja epidemije sta napovedana ponudba in obseg letov z ljubljanskega letališča tudi v zimskem voznem redu omejena. Z Brnika bo v zimski sezoni po trenutnih napovedih deset letalskih povezav v devet evropskih držav ponujalo devet prevoznikov. V obdobju z največjo frekvenco operacij bo predvidoma na voljo 60 letov tedensko.
Če se bo v prihodnjih mesecih evropskim državam uspelo učinkovito spopasti s pandemijo nalezljive bolezni covid-19, je pričakovati, da bodo letalski prevozniki tekom zimskega voznega reda povezave okrepili. Z Lufthanso bodo leti v Frankfurt na voljo dvakrat na dan, jutranji in zgodnji popoldanski. Prevoznik Air France bo Slovenijo s Parizom sprva povezoval trikrat tedensko, postopoma pa naj bi ponovno prešel na dnevno letenje. V Istanbul bodo potniki s Turkish Airlines v prvem delu zimske sezone lahko poleteli trikrat tedensko, od januarja naprej pa načrtujejo dodatne frekvence, če bodo to razmere dovoljevale.
Air Serbia bo v Beograd sprva ponujala štiri lete tedensko, v začetku naslednjega leta pa predvideva prehod na dnevno letenje. EasyJet se bo z leti na londonski Gatwick po novembrski prekinitvi vrnil decembra z dvema frekvencama tedensko, kasneje pa ponudil štiri lete na teden. Po napovedih bo v začetku leta 2021 dodal še povezavo na London Luton, sprva z dvemi leti na teden. V Podgorico bo Montenegro Airlines od konca novembra ponujal štiri lete tedensko. Z decembrom naj bi se vrnila še LOT Polish Airlines s štirimi leti na teden v Varšavo in Transavia z dvema tedenskima letoma v Amsterdam, Brussels Airlines pa ponovno vzpostavitev letov predvideva za februar 2021, ko naj bi v Bruselj ponudil pet letov na teden.
Tudi Fraport Slovenija se pridružuje kampanji za uvedbo testiranj potnikov pred odhodom
Po podatkih Združenja evropskih letališč (ACI Europe) je letalski potniški promet v Evropi do konca septembra upadel za 72 odstotkov. Za čimprejšnje okrevanje prometa bo ključna politična volja, to pa bo spodbudilo le konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov v letalstvu. Prizadevanja evropske letalske industrije (ACI Europe, Airlines for Europe in IATA) so trenutno usmerjena v oblikovanje enotnega okvira ukrepov za vse države EU, ki bi namesto obvezne karantene vpeljal testiranje potnikov pred odhodom. To bi ponovno omogočilo prost pretok ljudi ter spodbudilo okrevanje turizma in potovanj, posledično pa bi bilo število ogroženih delovnih mest v sektorju (ocenjeno na več milijonov) manjše. Pozivom v mednarodni video kampanji za uvedbo testiranj se je pridružil tudi Fraport Slovenija.
Letenje ostaja ena najbolj varnih oblik potovanja tudi med pandemijo nalezljive bolezni covid-19
Raziskava pod okriljem IATE (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) kaže, da je tveganje za okužbo s covid-19 med letom zelo nizko. Izmed 1,2 milijarde potnikov, ki so v letu 2020 potovali z letalom, je bilo identificiranih le 44 potencialnih primerov prenosa okužbe na letalu, tj. en primer na vsakih 27 milijonov potnikov. Da je prenos okužbe na letalu zelo malo verjeten, potrjuje tudi skupna raziskava izdelovalcev letal Airbus, Boeing in Embraer; v kabinah letala sistem kroženja zraka od zgoraj navzdol omejuje prenos okužbe na sopotnike, dodatno varnost predstavljajo še izjemno učinkoviti zračni filtri, ki vsake dve do tri minute izločijo 99,9 odstotka delcev v zraku, vključno z virusi.
Kako pa je na mariborskem letališču?
Letališče Edvarda Rusjana Maribor v letu 2020 obratuje nemoteno, s tem da ni rednega zračnega prevoza, kar je delno tudi posledica COVID-19, so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo RS.
»Obratovalec letališča zagotavlja vse potrebne letališke storitve. Do oktobra 2020 je bilo izvedenih nekaj čarterskih letov z nogometnimi in rokometnimi igralci ter dva repatriacijska leta v času razglasitve epidemije. V okviru helikopterske nujne medicinske pomoči je bilo izvedenih 126 letov od tega 9 z inkubatorjem. Izvedenih je bilo tudi 15 letov za potrebe prevoza človeških organov.«
Na letališču usposabljajo vojaške pilote, oskrbujejo Letalsko policijsko enoto, servisirajo zrakoplove, …
Na ministrstvu še dodajajo, da v tem obdobju dodatno beležijo trenažne lete oziroma redno izvajanje usposabljanj pilotov Slovenske vojske (97 zrakoplovov) in druge lete vojaških zrakoplovov za potrebe Organizacija severnoatlantske pogodbe – NATO (7 zrakoplovov). Ravno tako izvajajo vse potrebne storitve zemeljske oskrbe za Letalsko policijsko enoto, kakor tudi usposabljanja letalskih posadk letalskega prevoznika Austrian Airlines in ostalih manjših letalskih šol. V zadnjem času potekajo določene aktivnosti v zvezi s parkiranjem in linijskim servisiranjem zrakoplovov.
Do oktobra 2020 je bilo izvedenih nekaj čarterskih letov z nogometnimi in rokometnimi igralci ter dva repatriacijska leta v času razglasitve epidemije. V okviru helikopterske nujne medicinske pomoči je bilo izvedenih 126 letov od tega 9 z inkubatorjem. Izvedenih je bilo tudi 15 letov za potrebe prevoza človeških organov.
Nedavno je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec objavil tvit, v katerem je zapisal: Letališče Maribor že dalj časa sameva. A imamo vizijo, da kmalu postane moderni multimodalni cargo logistični center. Smart hub Maribor postaja realnost!
Letališče Maribor že dalj časa sameva. A imamo vizijo, da kmalu postane moderni multimodalni cargo logistični center. Smart hub Maribor postaja realnost! #gradimoSlovenijo #vizija 🛫 🚃🚛 pic.twitter.com/BQZbhxG4I3
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) October 20, 2020
Letališče želijo razviti v moderni logistični projekt s kombinirano logistično dejavnostjo
Za pojasnila v zvezi z omenjenim objavljenim tvitom smo se obrnili na infrastrukturno ministrstvo, kjer so nam pojasnili: »Na ministrstvu za infrastrukturo se zavedamo potenciala, ki ga ima Letališče Maribor, zlasti za razvoj logistične dejavnosti. Maribor in okolica imata izjemno lego, da se logistika lahko razvija. Zato smo v mesecu juniju skupaj z DRI, ki je upravljalec letališča, začeli z idejnimi zasnovami. Prve osnutke ter okvirne potenciale bomo najprej predstavili predstavnikom lokalnih skupnosti. Sledijo nadaljnji postopki, tudi iskanje potencialnih investitorjev za Smart hub, sprejem DPN itd. Na ministrstvu imamo torej cilj, da mariborsko letališče razvijemo v moderni logistični projekt s kombinirano logistično dejavnostjo.”
Graško letališče zagotavlja lete do nekaterih evropskih središč in poslovnih destinacij
Z novinarskimi vprašanji smo se obrnili tudi na letališče v Gradcu, s katerega zaradi bližine letijo številni slovenski potniki, zlasti tisti iz štajerske regije. Mag. Gerhard Widmann, generalni direktor letališča, je pojasnil, da ima covid velik vpliv na celoten letalski sektor, seveda tudi na graško letališče. »Zaradi zaprtja letališča nismo imeli rednih letov cele tri mesece. Prvi redni let smo lahko opravili 22. junija.«
Zaradi trenutnih okoliščin je naš program letenja v primerjavi z obdobjem pred korono precej okrnjen. Veseli pa nas, da lahko potnikom ponudimo lete do pomembnih evropskih središč, kot so Dunaj, Frankfurt in Amsterdam, in do pomembnih poslovnih destinacij, kot sta Düsseldorf in Stuttgart.
“Seveda so za nas najpomembnejši leti do velikih evropskih središč in do pomembnih poslovnih destinacij. Zaradi trenutnih okoliščin je naš program letenja v primerjavi z obdobjem pred korono precej okrnjen. Veseli pa nas, da lahko potnikom ponudimo lete do pomembnih evropskih središč, kot so Dunaj, Frankfurt in Amsterdam, in do pomembnih poslovnih destinacij, kot sta Düsseldorf in Stuttgart.”
Zanimiv je podatek, da na graško letališče prihaja od osem do deset odstotkov potnikov iz Slovenije.
Kakšna pa so pričakovanje za zimsko sezono? Z graškega letališča odgovarjajo, da je korona še vedno velika težava, s katero se sooča ves svet. » V naslednjih mesecih ne pričakujemo veliko prometa, tako da bomo zadovoljni, če bomo lahko ohranili trenutni urnik letov.”