Ko se danes ozremo okoli sebe, hitro opazimo, da se svet dela in zaposlovanja hitro spreminja. Če so včasih odločali formalni postopki – prošnje, razgovori in življenjepisi – so danes osebna poznanstva in priporočila postala nekakšna bližnjica do sanjske službe.

A kako pomembna so v resnici socialna omrežja in osebna mreža? Ali lahko en dober prijatelj na pravem mestu res odtehta vsa leta izkušenj in izobraževanja?

Veze in poznanstva: Sprejemamo ali zavračamo?

Verjetno smo se že vsi srečali s situacijo, ko nekdo dobi službo, ker »pozna prave ljudi«. V Sloveniji, kjer so mesta in skupnosti majhne, se zdi, da vsi poznamo nekoga, ki pozna nekoga.

To ima svoje prednosti, saj lahko priporočilo nekoga, ki ti zaupa, pri delodajalcu pusti boljši vtis kot še tako dober CV. A hkrati včasih to vzbuja dvome: je ta oseba res najboljša izbira ali je samo imela srečo, ker se je znašla v pravem krogu ljudi?

Vendar ni vse tako črno-belo. Tudi priporočila imajo svojo vrednost, saj ne gre vedno zgolj za »prikrite dogovore«. Pogosto je priporočilo odraz trdega dela, dobrega sodelovanja in zaupanja, ki ga nekdo zgradi skozi leta poznanstev. V resnici lahko omrežje ljudi, ki si jih spoznal v karieri, deluje kot podaljšek tvojih preteklih uspehov.

LinkedIn in ostala omrežja: Kje se skriva prava moč?

Socialna omrežja, kot je LinkedIn, so postala prava zakladnica priložnosti. Približno 85 % kadrovikov priznava, da pregledujejo LinkedIn profile kandidatov, preden jih povabijo na razgovor. Nič čudnega, da vse več ljudi vlaga čas in trud v urejanje svojega spletnega prisotnosti.

Ampak ni vse samo v profesionalni podobi. Facebook, Instagram in celo Twitter (zdaj X) so mesta, kjer delodajalci pogosto iščejo drobce o tvoji osebnosti.

Če si grafični oblikovalec, je tvoj Instagram lahko portfelj. Če pišeš blog o marketingu, lahko tvoj Twitter deluje kot tvoja digitalna vizitka. Ključno je, da ljudje vidijo tvojo avtentičnost in strast – to je tisto, kar te loči od množice kandidatov.

Osebna priporočila: Kako pomembna so v resnici?

Osebna priporočila lahko odprejo vrata, ki bi sicer ostala zaprta. Predstavljaj si, da si v podjetju, kjer iščejo nekoga z izkušnjami na tvojem področju. Tvoj sodelavec iz prejšnje službe pove šefu: »Ej, poznam nekoga, ki bi bil super za to vlogo.«

Šef ne preverja več samo tvojega življenjepisa, temveč tudi zaupanje, ki ga ima v tega sodelavca. Kar naenkrat si v prednosti pred drugimi kandidati, ki jih morda sploh ne bo povabil na razgovor.

To je še posebej izrazito v Sloveniji, kjer so krogi majhni. Pogosto slišiš, da ljudje dobijo službe prek poznanstev, in to ni vedno zato, ker nimajo drugih možnosti. Gre za zaupanja vredno povezavo, ki pomaga obema stranema – tako delodajalcu, ki dobi preverjenega kandidata, kot iskalcu zaposlitve, ki ima priložnost pokazati, kaj zna.

Temna plat: Nepotizem ali priložnost?

Kljub vsem prednostim, ki jih prinašajo socialna omrežja in priporočila, obstaja tudi temna plat. Nepotizem – ko se zaposlujejo ljudje zgolj zaradi poznanstev, ne pa zaradi sposobnosti – ostaja realen problem.

Prav tako lahko prevelik poudarek na mreženju in priporočilih ustvarja vtis, da so kompetence manj pomembne. Čeprav povezave resda pomagajo, pa je jasno, da bi morala vselej odločati talent in trdo delo.

To je še posebej pomembno za ljudi, ki nimajo obsežne mreže ali so novi v določenem okolju. Včasih je težko, ker se zdi, da brez »pravega poznanstva« ne moreš priti nikamor. Zato je pomembno, da podjetja iščejo ravnotežje in nudijo priložnosti tistim, ki imajo potencial, četudi nimajo velike mreže priporočil za sabo.

Kako se znajti v tem svetu?

Če se znajdeš v iskanju zaposlitve, kjer imaš občutek, da mreženje in priporočila igrajo večjo vlogo kot tvoj življenjepis, je pomembno, da ne obupaš. Gradnja omrežja traja, vendar se vsak majhen korak splača in kot pravijo … »Kamen, na kamen, palača«. Bodi aktiven na platformah, ki so pomembne za tvojo panogo, in ne boj se prositi za priporočilo, če meniš, da si ga zaslužiš.