Prekarno delo, ki v zadnjem času postaja vse bolj razširjeno, prinaša povsem drugačno realnost, polno negotovosti in stresa.
Kaj sploh pomeni biti »prekarni delavec«?
Prekarno delo ni nekaj novega, vendar je v zadnjih letih postalo precej bolj očitno. Predstavlja delo brez dolgoročnih, stabilnih pogodbenih razmerij. Lahko je začasna zaposlitev, delo preko pogodbe ali pa preprosto služba, ki jo opravljaš kot »freelancer« ali preko različnih spletnih platform, kot so v tujini Uber, Deliveroo ali podobno.
Takšna oblika dela pomeni, da nimaš zagotovljenega prihodka, pravic, kot so plačani dopust, bolniška, ali pokojninsko zavarovanje, kar pa pomeni, da si pogosto v položaju, ko se moraš ves čas spraševati, kje boš dobil naslednjo priložnost za delo.
Kdo so prekarni delavci?
Prekarni delavci niso le tisti, ki vozijo za Uber, dostavljajo hrano ali iščejo projekte kot »freelancerji«. Prekarno delo je vseprisotno. Tudi v tradicionalnih panogah, od storitev, trgovine, do industrije, se vse pogosteje srečujemo z začasnimi pogodbami, z zaposlitvami preko agencij, kjer ni garancije za dolgoročno stabilnost ter z vse večjim številom samozaposlenih, ki so prav tako na milost in nemilost prepuščeni dogajanju na trgu.
Kaj prinaša prekarno delo?
Jasno je, da prekarno delo pomeni večjo svobodo, prinaša pa tudi bolj fleksibilen delovni čas, manj nadzora »šefov« … Ampak vse to postane manj privlačno, ko se pojavi vprašanje stabilnosti in varnosti. Nič ni namreč bolj stresno kot vprašanje: »Kje bom jutri delal?« Kdaj bom dobil naslednjo nalogo? Se bom lahko preživel z mesečnim zaslužkom ali bom moral počakati na naslednjo priložnost?«
Slabosti prekarnega dela
Pomanjkanje stabilnosti prinaša številne težave. Prva in najbolj očitna je finančna negotovost. Ker niso vsi prekarni delavci ustrezno socialno zavarovani oziroma si po večini plačujejo le minimalne prispevke za socialno varnost, se lahko hitro znajdejo v slabšem položaju. Če zboliš, moraš sam poskrbeti za svoje zdravje in svojo prihodnost. Brez plačane bolniške, brez dostopa do pokojninskih prihrankov ...
Poleg tega so prekarni delavci pogosto izpostavljeni večjemu stresu. Pomanjkanje predvidljivosti v vsakdanjem življenju vodi do čustvene in psihološke obremenitve, kar negativno vpliva na kakovost njihovega življenja. Ker moraš ves čas skrbeti za prihodnost, ni časa za počitek, kaj šele za dopust. In čeprav to zaenkrat morda ne zveni kot velik problem, lahko dolgoročno povzroči ogromno težav za posameznike in za družbo.
Kako lahko pomagamo?
Preprosta rešitev za soočanje s prekarnim delom ne obstaja, pa vendar obstaja nekaj korakov, ki jih lahko napravimo.
Najprej je temeljnega pomena, da začnemo kot družba sprejemati odgovornost za zaščito vseh delavcev, ne glede na vrsto zaposlitve. To vključuje boljše zakonodaje, ki zagotavljajo enake pravice za vse – tudi za tiste, ki delajo začasno ali preko platform. To pa pomeni predvsem, da bi morali prekarni delavci imeti dostop do osnovnih pravic, kot jih imajo njihovi zaposleni kolegi.
Seveda pa zakonodaja ni vse. Pomembno je tudi, da začnemo spreminjati kulturo dela. Prekarno delo namreč ne sme postajati norma, kot to trenutno postaja med mladimi, ampak izjemno stanje, ki mora imeti svoje meje. Delo mora namreč biti dostojno in prinašati človeku dostojanstvo ter stabilnost.
