Odgovarjanje na elektronska sporočila ob polnoči, klici šefov med vikendi, nenehne dodatne naloge … Zaposleni po vsem svetu se odločajo, da je tega dovolj, delovnim pritiskom pa se upirajo na … v resnici povsem legalen in legitimen način. Z opravljanjem svojega dela.
Trend, ki izvira iz tujine in se prevaja kot »tiha odpoved«, opisuje pojav zaposlenih, ki se umikajo iz tekmovalne kulture pretiranega dela in se osredotočajo na ohranjanje zasebnega življenja ter doseganje boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Na prvi pogled »tiha odpoved«deluje kot pasivna oblika protesta proti izgorelosti in nezdravim delovnim okoljem. Zaposleni, ki se tega trenda poslužujejo, sicer še naprej opravljajo svoje delo, vendar ne več na račun svojega prostega časa in zdravja. Ne delajo dodatnih ur, ne odgovarjajo na sporočila zunaj delovnega časa in se ne uklonijo nerealističnim, vedno višjim pričakovanjem.
Boj z mlini na veter?
Toda ali je »quiet quitting« resnična rešitev za izboljšanje delovnih pogojev ali pa gre zgolj za obliko odpoved brez dejanske odpovedi? Mnogi menijo, da ta trend spodbuja neodgovornost in apatičnost med zaposlenimi, kar lahko negativno vpliva na delovno moralo in produktivnost celotnega podjetja.
Po drugi strani pa zagovorniki »quiet quitting« poudarjajo, da gre za zdravo postavitev meja in zaposlenim omogoča, da se osvobodijo nerealisnih pričakovanj ter izboljšajo svoje mentalno zdravje. Prav tako opozarjajo na dolgotrajne negativne posledice pretiranega dela in izgorelosti, ki lahko vodijo do fluktuacije zaposlenih, zmanjšane produktivnosti in celo do resnih zdravstvenih težav.
Trend »quiet quitting« tako odpira vrsto pomembnih vprašanj o sodobni delovni kulturi in odnosu med delodajalci in zaposlenimi. Ali gre za začasen trend ali pa napoveduje globlje spremembe v naši percepciji dela in prostega časa? Kako se bodo podjetja odzvala na ta trend in ali bodo sprejela ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in zadovoljstvo zaposlenih?
Vsekakor je »quiet quitting« tema, ki bo v prihodnosti še deležna veliko razprav in bo odločilno vplivala na prihodnost dela v sodobni družbi.
