Slovenski trg dela se nahaja na pragu pomembnih sprememb. Državni zbor je namreč pred kratkim sprejel sveženj sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki prinašajo precejšnje novosti tako za delodajalce kot za delavce, še posebej za tiste, ki prihajajo iz tujine. Te daljnosežne spremembe so bile pojasnjene v današnjem sporočilu za javnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Glavni razlog za prenovo zakonodaje je nujna implementacija Direktive (EU) 2021/1883 v slovenski pravni red. Ta tako imenovana prenovitvena direktiva ima ambiciozen cilj: okrepiti in spodbuditi sistem modre karte Evropske unije. S tem želi Slovenija postati še bolj privlačna destinacija za visokokvalificirane delavce iz tretjih držav.

Ključne spremembe, ki jih prinaša prenovljena zakonodaja na področju modre karte EU, so:

  • Skrajšanje minimalnega trajanja pogodbe o zaposlitvi za visokokvalificirane tujce s trenutnega enega leta na zgolj šest mesecev. Ta sprememba bo olajšala prihod in integracijo strokovnjakov iz tujine.
  • Pri nereguliranih poklicih bo namesto formalne izobrazbe zadostovalo dokazilo o visoki poklicni usposobljenosti. Še posebej pomembna novost velja za poklice v informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT), kjer bo modro karto EU mogoče pridobiti tudi brez formalne izobrazbe, če bo tujec lahko dokazal vsaj tri leta ustreznih delovnih izkušenj v zadnjih sedmih letih, primerljivih z visokošolskimi kvalifikacijami.
  • Znižanje zahtevane minimalne plače za visokokvalificirane zaposlitve. Po novem bo moral prejemek tujca doseči vsaj višino povprečne mesečne bruto plače, nazadnje objavljene v Uradnem listu RS, medtem ko je po dosedanji zakonodaji ta prag znašal 1,5-kratnik povprečne plače.
  • Olajšana mobilnost znotraj EU. Po enoletnem zakonitem prebivanju na podlagi modre karte v prvi državi članici EU bo imel tujec pravico do vstopa, prebivanja in dela v drugi državi članici EU, kjer bo po poenostavljenem in hitrejšem postopku pridobil novo modro karto.
  • Ohranitev možnosti podaljšanja modre karte ter zamenjave delovnega mesta ali delodajalca med njeno veljavnostjo, ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev.
  • Dodatno preverjanje aktivnega poslovanja delodajalcev pri ugotavljanju pogojev za izdajo modre karte.

Krepi se zaščita delavcev migrantov

Vendar pa novela ZZSDT ne prinaša le sprememb v zvezi z modro karto. Pomemben poudarek je namenjen tudi krepitvi zaščite delavcev migrantov na slovenskem trgu dela. V tem kontekstu se uvaja nov pogoj za pridobitev soglasja za zaposlitev tujega delavca: delodajalec v zadnjih šestih mesecih ne sme imeti odpuščenih delavcev iz poslovnih razlogov. Izjema od tega pravila velja, če delodajalec tujcu zagotovi plačo najmanj v višini bruto povprečne mesečne plače v preteklem letu v RS, ali če se dokaže, da v evidenci brezposelnih ni ustreznih kandidatov, ki jim je delodajalec odpovedal pogodbo.

Z namenom naslavljanja pomanjkanja kadra v turizmu in gostinstvu, predvsem v sezonskih obdobjih, se sezonsko delo poleg kmetijstva in gozdarstva širi tudi na omenjeni panogi. Pomembno je poudariti, da bo sezonsko delo v turizmu in gostinstvu možno opravljati le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Novela zakona prinaša tudi večjo fleksibilnost pri zaposlovanju tujcev, ki že zakonito prebivajo v Sloveniji iz drugih razlogov (npr. družinski člani, študenti). Ti bodo imeli možnost zaposlitve že na podlagi veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje in informativnega lista ZRSZ, dokler ne prejmejo izkaznice dovoljenja za prebivanje z označenim dostopom na trg dela.

Dodatno se uvaja možnost zaposlovanja tujcev na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, vendar le v dejavnostih ali poklicih, ki jih bo z odredbo določil minister, pristojen za delo, v soglasju s socialnimi partnerji. Delodajalci bodo morali tem tujcem v prvih šestih mesecih zaposlitve brezplačno zagotoviti najmanj 80 ur učenja slovenskega jezika.

Delodajalci kršitelji še bolj pod drobnogledom

Pomembna novost je tudi vzpostavitev evidence delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekrške po delovnopravni zakonodaji. Ta javno dostopna evidenca bo tujim in domačim delavcem omogočala vpogled v pretekle kršitve delodajalcev, s čimer se bo povečala transparentnost in zaščita delavskih pravic.

Na področju mednarodnega cestnega prevoza iz tretjih držav se uvaja obveznost elektronske prijave izvajanja storitev pri ZRSZ pred začetkom dela. Določa se tudi najdaljše dovoljeno trajanje izvajanja prevozov posameznega delavca tujega delodajalca v Sloveniji (največ sedem dni neprekinjeno ali 90 dni v koledarskem letu) ter se uvaja evidenca prijav in sankcije za neupoštevanje teh pravil.

Končno, dopolnitve zakona zaradi nepopolnega prenosa direktive o sezonskih delavcih omogočajo tujcu, ki je že opravljal sezonsko delo v Sloveniji, da po izteku dovoljenja zamenja delodajalca. Prav tako se skrajšuje rok za izdajo dovoljenja za sezonsko delo na deset dni za tiste tujce, ki so v zadnjih petih letih že delali v Sloveniji. V primeru razveljavitve dovoljenja za sezonsko delo ali enotnega dovoljenja zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje, bo tujec upravičen do pavšalne odškodnine v višini trikratnika bruto minimalne plače, ki jo bo moral izplačati delodajalec.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti