Če so nekoč mladi sanjali predvsem o varni službi za nedoločen čas, današnje generacije vse bolj prisegajo na več virov dohodka. Na družbenih omrežjih in v vsakodnevnih pogovorih je izraz »side hustle« postal nekaj povsem običajnega. Gre za dodatno delo, ki ga posamezniki opravljajo ob redni zaposlitvi ali študiju – lahko kot hobi, ki prinaša zaslužek, ali kot resno podjetniško pot.
V Sloveniji, kjer so življenjski stroški v zadnjem desetletju izrazito zrasli, mladi ugotavljajo, da jim ena plača pogosto ne zadošča. A motivi niso samo finančni. Veliko jih poudarja, da dodatne dejavnosti pomenijo tudi način, kako raziskovati svoje interese, graditi kariero na področjih, ki jih redna služba ne ponuja, in iskati več ustvarjalne svobode.
Od inštrukcij do TikToka
Spekter side hustle dejavnosti med mladimi Slovenci je izjemno širok. Študentje še vedno pogosto ponujajo inštrukcije, poučujejo jezike ali prevajajo besedila. V zadnjih letih pa so se pojavile tudi nove možnosti: ustvarjanje vsebin na TikToku, vodenje profilov na Instagramu, prodaja rabljenih oblačil prek platform, kot je Vinted, oblikovanje logotipov na Fiverrju ali izdelava spletnih strani.
Primeri segajo vse do klasičnih obrti – nekateri ob večerih pečejo sladice in jih prodajajo znancem, drugi popravljajo računalnike, tretji vodijo športne treninge. Med bolj priljubljenimi oblikami dodatnega zaslužka so tudi vožnja za dostavne službe, oddajanje turističnih sob prek Airbnbja in vlaganje v kriptovalute.
Zakaj prav zdaj?
Razloge za razcvet side hustle ekonomije je mogoče iskati na več ravneh.
1. Finančni pritiski: Cene nepremičnin in najemnin so v Sloveniji v zadnjih letih poskočile. Mladi, ki želijo varčevati za stanovanje ali si preprosto privoščiti samostojno življenje, pogosto ugotavljajo, da redni dohodki niso dovolj.
2. Digitalizacija: Internet omogoča, da lahko praktično vsakdo ponudi svoje znanje in storitve širšemu občinstvu. Nizka vstopna ovira – profil na družbenih omrežjih, spletna stran ali račun na platformi – je odprla prostor za kreativne poskuse.
3. Sprememba vrednot: Generacije Z in milenijci cenijo fleksibilnost in želijo svoje delo povezati z osebnimi interesi. Side hustle jim daje občutek, da gradijo nekaj lastnega, kar jih določa bolj kot naziv na pogodbi o zaposlitvi.
Statistika in trendi
Podatki kažejo, da tudi v Sloveniji vedno več mladih poroča o dodatnih zaslužkih. Raziskava Inštituta za raziskovanje trga (2024) je pokazala, da ima skoraj 40 odstotkov mladih med 20. in 35. letom vsaj en vir dodatnega dohodka. Več kot polovica jih ocenjuje, da brez tega težko pokrijejo mesečne stroške, četrtina pa pravi, da so jim dodatne dejavnosti pomagale pri razvoju lastnega podjetja.
Globalni trendi so podobni: po podatkih evropske raziskave Eurofound naj bi v EU že skoraj tretjina zaposlenih opravljala delo ali dejavnosti izven redne zaposlitve.
Svoboda ali izgorelost?
Čeprav side hustle odpira nove priložnosti, pa prinaša tudi izzive. Nekateri mladi opozarjajo, da dodatno delo lahko vodi v izgorelost, saj so večeri in vikendi pogosto zapolnjeni z novimi obveznostmi. Razprava o ravnotežju med zasebnim življenjem in delom tako dobiva nove razsežnosti.
Psihologi opozarjajo, da je ključno razlikovati med ustvarjalno dejavnostjo, ki človeka sprošča in polni z energijo, ter dodatnim delom, ki postane le še en vir stresa. Za dolgoročno vzdržnost je nujno, da mladi znajo postavljati meje in si kljub več virom dohodka zagotovijo čas za počitek.
Podjetniška odskočna deska
Za marsikaterega mladega Slovenca pa side hustle ni le dodatek, temveč odskočna deska. Iz male dejavnosti se lahko razvije stabilen posel – od modnih znamk, ki so začele kot prodaja nekaj majic na Instagramu, do uspešnih startupov, ki so zrasli iz preprostih freelanc projektov.
V tem kontekstu se kaže tudi širši pomen fenomena: gre za okolje, kjer mladi razvijajo podjetniške veščine, testirajo ideje in se učijo, kako deluje trg. Nekateri se pozneje odločijo za registracijo podjetja, drugi ostanejo pri občasnem dodatnem delu, a v obeh primerih pridobijo dragocene izkušnje.
