Fraza “fake it till you make it” se je prvič uveljavila v poslovnem svetu ZDA v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Gre za preprosto idejo: če se vedeš samozavestno, četudi sprva ni iskreno, bo telo sledilo umu, okolica pa te bo začela dojemati kot kompetentnega in prepričanega.

S pojavom družbenih omrežij je ta mantra doživela pravi razcvet. Na platformah, kot so LinkedIn, TikTok in Instagram, se pogosto pojavljajo nasveti, da je dovolj, če “nastopaš” kot strokovnjak – okolica bo temu verjela, dokler resnične sposobnosti, kot sta znanje in izkušnje, ne dosežejo ravni, ki ustreza prikazani samozavesti.

Zakaj trik pogosto deluje

Psihologi pojasnjujejo, da igranje samozavesti sproži t. i. učinek povratne zanke. Če človek stoji bolj vzravnano, govori odločneje in se vede, kot da obvlada situacijo, telo začne proizvajati več hormonov, povezanih z občutkom moči in zmanjšano tesnobo. To mu lahko dejansko pomaga nastopiti bolje, na primer pri javnem nastopu, predstavitvi ideje ali razgovoru za službo.

Raziskave tudi potrjujejo, da ljudje pogosto ocenjujejo kompetentnost posameznika predvsem na podlagi njegovega nastopa, ne dejanskega znanja. Tako lahko oseba z minimalnimi izkušnjami pridobi zaupanje, če zna prepričljivo nastopiti.

Skriti davek igranja samozavesti

Kljub prednostim ima “fake it till you make it” tudi svojo temno stran. Dolgotrajno igranje samozavesti brez resničnega ozadja lahko vodi v psihološko izgorelost, saj posameznik živi v nenehnem razkoraku med tem, kar kaže navzven, in tem, kar dejansko čuti.

Psihologi ta pojav povezujejo s t. i. sindromom prevaranta. Čeprav okolica vidi uspešno in samozavestno osebo, ta v sebi doživlja močan dvom in strah, da bo nekoč razkrita kot nekdo, ki svojo samozavest ni zgradil na trdnih temeljih znanja in izkušenj. Dolgotrajno ignoriranje teh občutkov lahko privede do zmanjšanja samozavesti, povečanja stresa in odlašanja pri sprejemanju odločitev, saj posameznik stalno skrbi, da ne bo sposoben izpolniti pričakovanj, ki jih ustvarja njegova “navzven samozavestna” podoba.

Ljudje, ki se preveč osredotočajo na “igranje”, pogosto zanemarijo pravi osebni razvoj in pridobivanje dejanskih kompetenc. Namesto da bi gradili trdne temelje znanja in veščin, se navidezna samozavest pogosto poveže s površinsko uspešnostjo, kar dolgoročno oteži resničen napredek in občutek notranje izpolnjenosti.

Primeri iz prakse

V poslovnem svetu najdemo številne zgodbe, kjer je igranje samozavesti pomagalo posameznikom priti do prve priložnosti. Mladi podjetniki pogosto priznavajo, da so se morali obnašati, kot da imajo odgovor na vsako vprašanje investitorjev, čeprav so rešitve iskali sproti. Tak pristop jim je pogosto omogočil, da so pridobili zaupanje in si odprli vrata do nadaljnjega razvoja.

Na drugi strani pa obstajajo primeri, kjer se je takšna taktika obrnila proti posameznikom. Eden od njih je zgodba zaposlenega v mednarodnem podjetju, ki je obljubil izvedbo kompleksnega projekta, prepričan, da bo “nekako šlo”. Ko se je izkazalo, da nima dovolj znanja in virov, je izgubil tako zaupanje sodelavcev kot tudi priložnost za napredovanje.

Kdaj pomaga in kdaj škodi

Strokovnjaki opozarjajo, da je ključna razlika med kratkoročnim igranjem samozavesti in dolgoročno gradnjo osebne trdnosti. Trik “fake it till you make it” lahko pomaga:

  • pri premagovanju začetne treme,
  • v situacijah, kjer je odločilen prvi vtis,
  • pri hitrem prilagajanju novim izzivom.

Škodi pa takrat, ko postane nadomestilo za resnično znanje in osebni razvoj. Če posameznik samozavest nenehno igra, brez vlaganja v izobraževanje in pridobivanje izkušenj, tvega izgubo kredibilnosti, psihično utrujenost in zmanjšano samozavest, kar dolgoročno ovira profesionalni napredek.

Kako graditi pristno samozavest

Psihologi in coachi priporočajo, da se igranje samozavesti uporablja le kot začasna strategija, ob tem pa je ključno graditi resnično notranjo moč. Nekaj ključnih korakov vključuje:

  • Učenje in pridobivanje znanja, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost;
  • Iskanje mentorjev, ki nudijo realne povratne informacije in pomagajo krepiti samozavest;
  • Postavljanje dosegljivih ciljev, ki postopoma krepijo občutek kompetentnosti;
  • Sprejemanje napak, saj prav z njimi nastaja pristni občutek, da se lahko razvijamo in rastemo.

“Fake it till you make it” lahko odpira vrata, ki bi sicer ostala zaprta. A ta vrata je treba od znotraj podpreti z znanjem, izkušnjami in iskreno rastjo. Igranje samozavesti je lahko koristno kot kratkoročna strategija, vendar je nevarno, če postane dolgoročni življenjski slog.

Prava pot do uspeha ni v tem, da nenehno igramo vlogo, ampak da to, kar pokažemo navzven, sčasoma postane resnični odraz našega znanja, izkušenj in notranje moči