Do konca leta 2025 delodajalci v Sloveniji načrtujejo rast števila zaposlenih za 2,1 odstotka, kar pomeni približno 32.000 novih zaposlitev. To je občutno več kot v prvi polovici leta, za katero je napoved znašala 1,4 odstotka. Kljub temu optimizmu pa slovenski trg dela še vedno pestijo izrazita strukturna neskladja – primanjkljaj kadrov, predvsem v določenih poklicih, ostaja ključen izziv.

Tako kažejo rezultati raziskave Napovednik zaposlovanja, ki jo je v aprilu in maju 2025 izvedel Zavod RS za zaposlovanje. V njej je sodelovalo več kot 3.000 delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije, ki skupaj zaposlujejo skoraj 685.000 ljudi.

Kje se obeta največ zaposlitev?

Tri dejavnosti, kjer delodajalci najbolj optimistično zrejo v prihodnje mesece, so:

  • druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
  • nastanitvene in gostinske dejavnosti,
  • prevoz in skladiščenje.

Gre za panoge, kjer je potreba po delovni sili izrazita in stalna, kar je deloma posledica okrevanja po pandemiji, deloma pa sezonskih dejavnikov in dinamičnega trga.

Poklici prihodnjega pol leta

Če iščete zaposlitev ali razmišljate o prekvalifikaciji, je dobro vedeti, kateri profili bodo najbolj iskani. Delodajalci bodo v drugi polovici leta 2025 najpogosteje iskali:

  • voznike težkih tovornjakov in vlačilcev,
  • varilce,
  • delavce za preprosta dela v proizvodnji,
  • čistilce in strežnike,
  • prodajalce,
  • zidarje,
  • kuharje,
  • skladiščnike,
  • uradnike za nabavo in prodajo,
  • delavce za zdravstveno in socialno oskrbo na domu.

Opazno je, da gre v veliki meri za poklice, ki zahtevajo specifična znanja, izkušnje ali telesno delo – hkrati pa jih pogosto spremljajo nizke plače in naporni delovni pogoji.

Koga najbolj primanjkuje?

Čeprav delodajalci načrtujejo zaposlovanja, jih veliko ob tem zaskrbljeno zre v prihodnost.
Skoraj polovica vprašanih delodajalcev (46,5 %) se je v preteklih šestih mesecih srečala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov, pri velikih podjetjih pa je bil ta delež celo več kot 70-odstoten.

Med poklici, kjer delodajalci najpogosteje težko najdejo ljudi, so:

  • natakarji,
  • strokovni delavci za zdravstveno nego,
  • pa tudi že prej omenjeni vozniki, kuharji, zidarji in čistilci.

Najpogostejši razlog? Pomanjkanje kadra na trgu dela. Kar dva od treh delodajalcev kot glavno težavo navajata preprosto dejstvo, da ljudi – ni.

Težave se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih

Skrb zbujajoče je, da več kot polovica delodajalcev (53,3 %) pričakuje težave z iskanjem kadra tudi v prihodnjih letih. Najbolj pesimistični so v panogah:

  • zdravstvo in socialno varstvo (več kot 75 %),
  • izobraževanje,
  • nastanitvene in gostinske dejavnosti (več kot 60 %).

Slovenija na kadrovski prelomnici

Napovedi do konca leta 2025 dajejo pozitiven signal gospodarstvu – več zaposlitev pomeni večjo gospodarsko aktivnost. A ob tem ni mogoče prezreti kadrovskega izziva, ki vse bolj postaja strukturni problem slovenskega trga dela. Brez strateškega ukrepanja lahko namreč napovedi ostanejo le številke na papirju, ki jih realnost kadrovske podhranjenosti ne bo mogla uresničiti.

Rast zaposlovanja da – a komu ponuditi delo, če delavcev ni? To je vprašanje, s katerim se bosta morala v prihodnjih mesecih soočiti tako država kot gospodarstvo.