Če je odgovor pritrdilen, ste morda ujeti v past mikroupravljanja – enega najbolj izčrpavajočih in frustrirajočih načinov vodenja, ki lahko ohromi tako vašo produktivnost kot tudi vaše duševno zdravje in je v zadnjem času kot sodobna delovna problematika izpostavljeno tudi na socialnih omrežjih.

Kaj sploh je mikroupravljanje?

Mikroupravljanje (ang. micromanagement) je slog vodenja, pri katerem vodja pretirano nadzoruje zaposlene, namesto da bi jim zaupal pri opravljanju nalog. Tak nadrejeni se pogosto vtika v najmanjše podrobnosti, nenehno popravlja delo svojih podrejenih, zahteva nepotrebna poročila in postavlja nerazumno stroge standarde, ki jih nihče ne more zadovoljiti.

Čeprav je osnovni namen mikroupravljanja pogosto zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti dela, ima v praksi ravno nasprotni učinek. Namesto da bi ekipa delovala suvereno in samozavestno, se znajde v začaranem krogu stresa, zmanjšane motivacije in kreativne blokade.

Znaki, da imate opravka z mikroupravljanjem

Kako veste, ali je vaš nadrejeni mikroupravljavec? Tukaj je nekaj ključnih znakov:

  • Vsaka vaša naloga je pod drobnogledom in pogosto dobivate povratne informacije, še preden delo sploh zaključite.
  • Vodja ne verjame, da ste sposobni opraviti delo sami, zato nenehno zahteva preverjanje in potrditve.
  • Namesto da bi vam zaupal cilj in vam pustil, da najdete svojo pot do rešitve, vam podaja natančna navodila za vsak korak.
  • Velik del vašega časa gre za podrobno poročanje o napredku, namesto da bi ga porabili za dejansko delo.
  • Tudi če opravite delo dobro, ga nadrejeni vseeno popravi, ker se mu zdi, da mora imeti popoln nadzor.

Zakaj je mikroupravljanje škodljivo?

Na prvi pogled se zdi, da nadrejeni s takim načinom dela skrbi za kakovost in natančnost, vendar dolgoročno mikroupravljanje prinaša več težav kot koristi. Raziskave kažejo, da lahko toksično vodenje:

  • zmanjša produktivnost, saj zaposleni porabijo preveč časa za poročanje in popravljanje, namesto da bi dejansko opravljali svoje delo;
  • ustvari občutek nezaupanja, saj se, ko nadrejeni ne verjame v sposobnosti zaposlenih, ti počutijo nesposobne in negotove;
  • povzroči stres in izgorelost, saj stalni pritisk in nadzor povzročita tesnobo, pomanjkanje motivacije in celo psihične težave;
  • duši inovativnost, saj mikroupravljanje zavira kreativno razmišljanje, ker zaposleni nimajo svobode za iskanje novih rešitev.

Kako ravnati, če imate mikroupravljavskega šefa?

Če se znajdete v takšni situaciji, ni vse izgubljeno.

Poskusite nadrejenemu pokazati, da ste sposobni svoje delo opraviti kakovostno in pravočasno, hkrati pa mu vljudno, a odločno povejte, da potrebujete več avtonomije pri delu, saj vam to omogoča večjo učinkovitost. Namesto da bi se pritoževali, predlagajte boljši način dela – na primer manj poročanja ali bolj osredotočene sestanke, če pa veste, da vaš nadrejeni kljub vsemu nenehno preverja določene stvari, poskusite biti korak pred njim ter ga proaktivno obveščajte o napredku.

Ali se lahko nadrejeni spremeni?

Dobra novica je, da nekateri vodje sploh ne opazijo, da mikroupravljajo, in se tega početja lotijo iz strahu pred neuspehom. Če jih zaposleni na to taktično opozorijo in pokažejo, da so odgovorni, lahko mikroupravljanje postopoma popusti.