Pa naj jo poda delavec ali delodajalec … odpoved ni nikoli lahka odločitev in ima lahko daljnosežne posledice za oba. Poglejmo, kaj vse lahko vpliva na konec enega delovnega razmerja.

Odpoved s strani delodajalca

Najpogostejša vrsta odpovedi je tista, kjer delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Včasih je to posledica težav v podjetju, včasih pa se to zgodi zaradi osebnih razlogov, ki so povezani z delavcem samim. Tako odpovedi, ki jih daje delodajalec, lahko delimo na nekaj različnih vrst.

Odpoved iz poslovnih razlogov

V podjetju se lahko zgodi, da se zmanjšajo obseg dela, zaradi česar ni več mogoče ohraniti vseh zaposlenih. To je lahko posledica gospodarskih težav, reorganizacije ali preprosto zmanjšanja potrebščin na trgu. Tovrstna odpoved ne pomeni, da je delavec slabo opravljal svoje delo – zgolj da okoliščine niso več ugodne za njegov obstoj v podjetju.

Odpoved iz osebnih razlogov

Delodajalec lahko odpove pogodbo tudi, če meni, da delavec ne izpolnjuje pričakovanj, na primer zaradi slabe delovne discipline, nespoštovanja pravil ali preprosto pomanjkanja znanja, potrebnega za določeno delo.

Odpoved iz krivdnih razlogov

To je zagotovo najtežja in najbolj neprijetna vrsta odpovedi. Gre za primer, ko delavec huje krši svoje dolžnosti – lahko gre za tatvino, zlorabo alkohola na delovnem mestu ali celo nasilje. V teh primerih je odpoved takojšnja, kar pomeni, da ni več prostora za pogovor ali prilagajanje.

V vseh teh primerih mora delodajalec pravilno upoštevati postopke, predvsem pa mora biti odpoved jasno obrazložena, da se preprečijo morebitni zapleti in tožbe zaradi neupravičene odpovedi.

Odpoved s strani delavca

Seveda pa ni vedno le delodajalec tisti, ki odpove pogodbo. Tudi delavci imajo pravico, da zapustijo svoje delovno mesto, če menijo, da jim ne ustreza več. V tem primeru je postopek nekoliko drugačen, vendar prav tako zahteva, da se upoštevajo določeni pogoji.

Odpoved z odpovednim rokom

Če delavec želi zapustiti svoje delo, mora običajno spoštovati odpovedni rok, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi. To pomeni, da mora obvestiti delodajalca vnaprej, pogosto pa to obdobje traja od enega do treh mesecev, odvisno od dogovora. Tudi tukaj velja, da mora biti odpoved pisna, da ne bi prihajalo do nesporazumov.

Odpoved brez odpovednega roka

Včasih delavec zapusti delo takoj, brez upoštevanja odpovednega roka, kar je lahko smiselno v določenih situacijah. Na primer, če delavec naleti na slabe delovne razmere, se sooča z neizvedljivimi nalogami ali pa je zaradi zdravja ogroženo njegovo dobrobit. Seveda pa mora v tem primeru izkazati resen razlog za takšno odločitev.

Posebnosti pri trajnih pogodbah

Pri trajnih pogodbah o zaposlitvi so pravice in dolžnosti nekoliko drugačne, saj so delavci, ki so zaposleni za nedoločen čas, v nekoliko bolj zaščitenem položaju. Odpoved pri trajni pogodbi je pogosto bolj zapleten postopek, ki zahteva tehtanje vseh okoliščin, predvsem pa mora biti dobro utemeljena. Če podjetje želi odpovedati trajno pogodbo, mora imeti jasne dokaze o razlogih za odpoved.