To vprašanje ni vedno enostavno, saj imata obe obliki svoje specifike in nista primerni za vsako vrsto dela. Da bi bolje razumeli, kdaj se uporablja ena in kdaj druga, si poglejmo, kako delujeta, kje so njune prednosti in kaj to pomeni za obe vpleteni strani.
Kaj je avtorska pogodba?
Avtorska pogodba je namenjena razmerjem, kjer je predmet dela nekaj ustvarjalnega, unikatnega oziroma izvirnega. Gre za pogodbo, ki ureja ustvarjanje ali uporabo avtorskih del, kot so na primer fotografije, besedila, glasba, umetniška dela, pa tudi računalniški programi.
Kaj pa podjemna pogodba?
Podjemna pogodba je bolj univerzalna. Namenjena je razmerjem, kjer nekdo za naročnika opravi določeno delo ali dostavi rezultat. Sem spadajo različna praktična dela, kot so popravila, gradbena dela, svetovanje ali druga storitvena dejavnost.
Glavne razlike med avtorskimi in podjemnimi pogodbami
Ko se odločate med avtorsko in podjemno pogodbo, je ključna razlika predvsem v naravi dela. Avtorska pogodba je vezana na nekaj ustvarjalnega, podjemna pa na dosego določenega rezultata ali izvedbo storitve.
Ob tem se je potrebno zavedati, da nobena od pogodb ne vzpostavlja delovnega razmerja, izvajalci po teh pogodbah pa torej niso upravičeni do pravic, ki jih imajo redno zaposleni, kot so plačan dopust, bolniški stalež, regres ...
Kako se odločiti?
Če naročnik potrebuje izvirno delo, ki sodi pod avtorsko zaščito, je najbolj smiselna avtorska pogodba. To bi lahko bil na primer članek, ilustracija ali oblikovanje spletne strani. Če pa gre za specifično nalogo, kot je fizična izvedba dela ali zagotavljanje določenega rezultata, bo podjemna pogodba boljša izbira.
Davčni vidik tako ene kot druge namreč ostaja podoben.
Kot navaja Slovenska poslovna točka, je plačilo iz obeh pogodb dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Kot pišejo: »Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov in bonitetami), zmanjšan za normirane strošek v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika dohodka.«
SPOT navaja še: »Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje:
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
- prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
- prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.«
