V Sloveniji je sestava plače precej zapletena, saj vključuje več različnih elementov, ki skupaj oblikujejo znesek, ki končno pristane na bančnem računu zaposlenega. Mnogi zaposleni, pa tudi delodajalci, si ne predstavljajo popolnoma, kako se izračuna plača, saj gre za mešanico, davkov, prispevkov in drugih faktorjev, ki jih pogosto težko razumemo. Vendar pa je dobro, da si vzamemo trenutek in podrobno razčlenimo, kako nastane končni znesek, ki ga vsak mesec prejmemo v obliki plače.

Bruto plača: Temeljni kamen

Bruto plača je osnova za vse, kar sledi. To je znesek, ki ga delodajalec doreče z zaposlenim in predstavlja celoten dohodek, ki ga zaposleni zasluži za svoje delo pred odbitkom kakršnih koli prispevkov ali davkov.

V bruto plači tako osnovni mesečni znesek, kot tudi vsi morebitni dodatki, kot so nadomestila za večje obremenitve (npr. delo čez vikend ali ponoči), bonusi, regresi in drugi prejemki, ki jih delodajalec dodeli zaposlenim.

Znesek bruto plače se pogosto uporablja kot referenca za določanje plačnih razredov v Sloveniji, kjer je za vsak poklic določena minimalna mesečna bruto plača, ki zagotavlja osnovno zakonsko varnost. To pomeni, da mora delodajalec zaposleni izplačati najmanj znesek, ki je določen za posamezen poklic ali panogo.

Bruto bruto plača

Ob bruto plači poznamo tudi izraz bruto bruto plača – to je končni strošek delodajalca, ki vključuje bruto plačo, vse dodatke, socialne prispevke delodajalca ter povračilo stroškov za delo, kot so prevoz, prehrana …

Prispevki za socialno varnost

Ko govorimo o plači, ne moremo mimo prispevkov za socialno varnost. To je verjetno eden od najbolj kompleksnih delov sestave plače, saj vključuje različne obveznosti za zdravje, pokojnino, brezposelnost in druge socialne storitve.

V Sloveniji zaposleni in delodajalec plačujeta različne vrste prispevkov, pri čemer je delodajalec tisti, ki prevzame večji del odgovornosti. Za leto 2025 znašajo skupni prispevki za socialno varnost približno 46 % bruto plače, vendar pa so ti zneski porazdeljeni med različne vrste prispevkov:

  • Pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 15,5 % (delodajalec plača 8,85 %, zaposleni 6,65 %)
  • Zdravstveno zavarovanje: 13,45 % (delodajalec 6,56 %, zaposleni 6,36 %)
  • Zavarovanje za brezposelnost: 0,14 % (delodajalec in zaposleni skupaj)
  • Starševska in poklicna zavarovanja: Manjši odstotek, ki je specifičen za določene poklice.

Te obveznosti zagotavljajo varnost za zaposlene v primeru bolezni, brezposelnosti ali v času pokojnine. Tudi če včasih zdi, da te obveznosti zmanjšujejo naš mesečni zaslužek, so prispevki za socialno varnost dolgoročno zelo pomembni, saj zagotavljajo sistem, ki zagotavlja socialno varnost v prihodnosti.

Dohodnina: Kako država pobira svoj delež?

Ko so prispevki za socialno varnost odšteti, pride na vrsto davek na dohodek. Slovenija uporablja progresivni davčni sistem, kar pomeni, da so višji dohodki bolj obdavčeni, davčne stopnje pa je mogoče razbrati iz posebnih lestvic.

Poleg osnovnih davčnih stopenj pa lahko zaposleni izkoristijo različne davčne olajšave, ki lahko znatno zmanjšajo znesek dohodnine. Med najpogostejšimi olajšavami so osebne olajšave, olajšave za otroke in olajšave za vzdrževane družinske člane. Zaposleni, ki izpolnjujejo določene pogoje, lahko zmanjšajo svojo davčno obveznost in s tem povečajo svojo neto plačo.

Neto plača: Končni znesek na bančnem računu

Ko so prispevki za socialno varnost in davki odšteti od bruto plače, se preostali znesek izplača zaposlenemu kot neto plača. To je znesek, ki ga zaposleni dejansko prejme na svoj bančni račun. Seveda pa se ta znesek lahko še dodatno spremeni zaradi različnih dodatkov, nagrad ali posebnih ugodnosti, ki jih delodajalec odobri zaposlenemu.

Dodatki, bonusi in nagrade

Poleg redne plače se v Sloveniji pogosto izplačujejo različni dodatki in bonusi, ki se ne štejejo neposredno v bruto plačo, vendar vseeno vplivajo na končni znesek, ki ga zaposleni prejme. Med najbolj pogostimi dodatki so:

  • Regres za letni dopust, ki je enkraten znesek, ki se izplača vsako leto, njegova minimalna vrednost pa je zakonsko določena.
  • Praznični dodatki, do katerih so upravičeni zaposleni, ki delajo na praznike.
  • Podjetja včasih izplačajo tudi bonuse, ki jih odmerijo na podlagi doseženih poslovnih rezultatov, bonusi pa so lahko enkratni ali pa na račun »pritečejo« v obliki rednih mesečnih prihodkov.