Dandanes se mnogi posamezniki soočajo z vprašanjem, kako legalno opravljati dodatno delo poleg redne zaposlitve. Med najpogostejšimi oblikami, ki omogočajo dodatne zaslužke, sta dopolnilno delo in popoldanski samostojni podjetnik (s.p.). Obe obliki imata svoje prednosti, slabosti ter pravne in davčne posebnosti. Preden se odločite za eno izmed njiju, je pomembno razumeti, kako se razlikujeta in kaj ponujata.

Kaj je dopolnilno delo?

Dopolnilno delo je oblika zaposlitve, ki omogoča posameznikom, da legalno opravljajo manjše obsege dela. Primerno je za tiste, ki že imajo redno zaposlitev in želijo občasno opraviti dodatno delo, kot je na primer izdelovanje unikatnih izdelkov, nabiranje plodov ali pomoč na prireditvah.

Birokracija dopolnilnega dela je razmeroma nezapletena. Prijava je namreč enostavna, saj lahko posameznik prijavi dopolnilno delo preko obrazca pri davčni upravi. Pomemben pa je vidik, da je letni zaslužek iz dopolnilnega dela omejen, pri čemer se ta meja določi vsako leto glede na povprečno bruto plačo v Sloveniji.

Pomembno pa je vedeti eno ključno značilnost ODD – osebnega dopolnilnega dela. »Pogoj za legalno opravljanje osebnega dopolnilnega dela (v nadaljevanju: ODD) je vnaprej pridobljena vrednotnica,« piše e-Uprava, kje je navedeno še: »V primeru del, ki se opravljajo za znane naročnike - dela pod točko A (storitve) mora vrednotnico kupiti naročnik, v primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike - dela pod točko B (izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč) pa mora vrednotnico kupiti zavarovanec sam. Vrednotnica velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. V primeru, ko posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. V primerih ODD, ko je zavezanec za nakup vrednotnice izvajalec del sam (dela pod točko B), kupi le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo.«

Vrednotnica znaša 12,93 EUR, od tega pa, kot piše na SPOT gre:

  • 10,06 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (izračun je narejen tako, da 1 vrednotnica je približno 1 dan pokojninske dobe) in
  • 2,87 EUR za zdravstveno zavarovanje (višina je sorazmerna razmerju višine prispevkov za PIZ (24,35 %) in prispevkov za ZZ (6,36 %), ki prinašajo po vsebini enak obseg pravic, kot jih prinaša vrednotnica).

Letni prihodek izvajalca ne sme biti višji od 8.670,72 EUR, pri čemer v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati 4.335,36 EUR (tri neto mesečne povprečne plače iz preteklega leta v polletnem obdobju).

Kaj je popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. je oblika poslovanja, namenjena posameznikom, ki že imajo redno zaposlitev in želijo razvijati dodatno podjetniško dejavnost. Gre za prilagoditev klasičnega s.p., kjer so prispevki za socialno varnost bistveno nižji, saj jih delodajalec že plačuje za glavno zaposlitev.

Za odprtje popoldanskega s.p. je potrebna registracija na Ajpesu in vpis v Poslovni register Slovenije. Mesečni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje so pavšalni in znašajo okrog 100 evrov, velja pa omeniti, da prihodki sicer niso omejeni, vendar je potrebno od dobička plačati dohodnino. Popoldanski s.p. mora voditi osnovno knjigovodstvo, kar vključuje izdajanje računov in evidenco stroškov.

Kdaj izbrati dopolnilno delo?

Dopolnilno delo je najboljša izbira za tiste, ki želijo občasno zaslužiti nekaj dodatnega denarja brez prevelikih administrativnih obveznosti, kar je idealno za kreativne posameznike, ki prodajajo unikatne izdelke, učitelje, ki dajejo priložnostne inštrukcije, ali tiste, ki pomagajo pri organizaciji dogodkov.

Kdaj je smiselno odpreti popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. je boljša izbira za tiste, ki želijo dolgoročno razvijati dodatno dejavnost in jo morda kasneje preoblikovati v polni s.p. Primerno je za podjetniško usmerjene posameznike, ki na primer ponujajo profesionalne storitve (npr. grafično oblikovanje, programiranje), ali pa za tiste, ki razvijajo tržno usmerjeno dejavnost.

Kaj pa davki in prispevki?

Obe obliki omogočajo dodatne zaslužke, vendar je pomembno upoštevati davčne in prispevkovne obveznosti. Pri dopolnilnem delu so prihodki obdavčeni kot dohodek fizične osebe, pri popoldanskem s.p. pa gre za podjetniško dejavnost, kjer je dobiček obdavčen z dohodnino. Popoldanski s.p. ima tudi fiksne mesečne stroške v obliki prispevkov, kar je pomembno pri načrtovanju finančnih obveznosti.

Končna odločitev?

Odločitev je odvisna od vaših ciljev in obsega dela. Če želite preizkusiti novo idejo ali zaslužiti nekaj dodatnega denarja, je dopolnilno delo boljša izbira. Če pa imate dolgoročne podjetniške ambicije in želite postopoma povečati obseg dejavnosti, je popoldanski s.p. vsekakor bolj smiseln. Pri odločitvi vam lahko pomaga tudi posvet z davčnim svetovalcem, ki bo natančno ocenil vaše potrebe in vam svetoval optimalno obliko dodatnega dela.