Generacija Alfa je prva, ki je odraščala povsem znotraj digitalne dobe. Če so milenijci odkrivali internet, generacija Z pa je odrasla s pametnimi telefoni, so otroci rojeni po letu 2010 v svet prišli že obkroženi z zasloni, aplikacijami in umetno inteligenco. To jih dela tehnološko samozavestne, hkrati pa postavlja vprašanje, kako bodo njihove izkušnje iz otroštva vplivale na pričakovanja pri delu.

Ko bodo začeli vstopati na trg dela – prvi množično okoli leta 2030 –, se bodo soočili z realnostjo, v kateri bodo ključni dejavniki avtomatizacija, umetna inteligenca in trajnostne preobrazbe gospodarstva.

Pričakovanje digitalne brezhibnosti

Če je današnjim zaposlenim sprejemljivo, da sistemi v podjetjih občasno zaštekajo ali da je del komunikacije še vedno analogen, bodo mladi iz generacije Alfa bistveno manj potrpežljivi. Odraščajo namreč z izkušnjo, da je tehnologija intuitivna, hitra in vedno dosegljiva.

Od delodajalcev bodo pričakovali digitalno brezhibnost – od učinkovitega dela na daljavo do naprednih platform za sodelovanje. Papirnatih obrazcev, ročnega vnašanja podatkov ali počasnih programov preprosto ne bodo tolerirali.

Poudarek na smislu in vrednotah

Že generacija Z je začela odpirati vprašanja o smislu dela in etičnem ravnanju podjetij. Generacija Alfa bo šla še dlje. Odraščajo v času, ko podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja, temveč vsakodnevna realnost. Od podjetij bodo pričakovali jasno zavezanost trajnostnim praksam, odgovorno poslovanje in dejanja, ne zgolj besede.

Za njih bo pomembno, da podjetje ne prinaša zgolj dobička, temveč prispeva k skupnemu dobremu. Če bodo zaznali nasprotja med deklariranimi vrednotami in dejanskim ravnanjem, bodo brez obotavljanja iskali druge priložnosti.

Prilagodljivost kot standard

Pripravljenost na delo od devetih do petih v pisarni bo za generacijo Alfa izjema in ne pravilo. Odraščajo v svetu, kjer je fleksibilnost nekaj samoumevnega – od spletnega šolanja do digitalnih družabnih okolij. Ko bodo vstopili na trg dela, bodo pričakovali možnost kombiniranja dela na daljavo, prilagodljiv delovni čas in več prostora za osebne projekte.

To ne pomeni, da bodo manj zanesljivi, temveč da bodo uspešni v okoljih, kjer šteje rezultat in ne zgolj prisotnost za pisalno mizo.

Povezanost in globalna perspektiva

Generacija Alfa je globalna že od rojstva. Njihovi prijatelji na spletu živijo v različnih državah, njihovi vzorniki prihajajo iz različnih kultur, jezikov in okolij. Ko bodo začeli delati, ne bodo razumeli geografskih omejitev.

Od delodajalcev bodo pričakovali, da omogočajo mednarodno sodelovanje, odprtost do različnih kultur in vključujoče delovno okolje. Podjetja, ki bodo ostala ujetnica lokalnih okvirjev brez širše perspektive, bodo za njih manj privlačna.

Nove veščine in drugačen pogled na kariero

Ker odraščajo v svetu umetne inteligence in avtomatizacije, bodo morali pripadniki generacije Alfa razviti veščine, ki jih stroji težje nadomestijo – ustvarjalnost, empatijo, sodelovanje in kritično mišljenje. Obenem pa bodo pričakovali, da bodo delodajalci vlagali v njihov razvoj in jim omogočali stalno učenje.

Tudi pogled na kariero se bo razlikoval. Namesto linearnosti – od pripravništva do vodstvenega položaja – bo njihova pot verjetno bolj prepletena: menjavanje področij, prehajanje med projekti in iskanje izkušenj v različnih panogah.

Kaj to pomeni za delodajalce

Podjetja, ki bodo želela pritegniti in zadržati generacijo Alfa, se bodo morala prilagoditi. To ne pomeni le posodobitve tehnologije, temveč predvsem spremembe kulture. Transparentno komuniciranje vrednot, fleksibilno organizirano delo, podpora razvoju zaposlenih in odprtost za globalno sodelovanje bodo ključni elementi.

Čeprav je generacija Alfa še v osnovnih in srednjih šolah, je smiselno razmišljati vnaprej. Prvi znaki njihovih pričakovanj se že kažejo – skozi način, kako uporabljajo tehnologijo, kakšne teme jih nagovarjajo in kakšne vrednote zagovarjajo.