Na Ptujski cesti 176 v Mariboru je vrata odprla prva lokacija Regusa v mestu, s tem pa tudi prvi center skupine International Workplace Group oziroma IWG na mariborskem trgu. Gre za mednarodno mrežo fleksibilnih delovnih prostorov, ki pod blagovnimi znamkami, kot sta Regus in Spaces, gradi poslovni model na coworking prostorih, zasebnih pisarnah, sejnih sobah in drugih oblikah prilagodljive uporabe delovnih površin.

Sama novica o odprtju nove poslovne lokacije sicer na prvi pogled deluje predvsem kot še ena investicijska ali nepremičninska zgodba, vendar odpira tudi širše vprašanje, kako se spreminja trg dela in kakšno mesto želi biti Maribor v tem novem poslovnem zemljevidu. Prihod ponudnika, ki svojo rast veže na hibridne oblike dela, namreč ni pomemben le zaradi novega naslova na Teznem, ampak tudi zato, ker kaže, da se tudi severovzhod države vse bolj vključuje v spremembe, ki so v večjih poslovnih središčih že nekaj časa izrazitejše.

Nova lokacija je umeščena v industrijsko cono Tezno, na območje, ki je zaradi prometne dostopnosti in bližine številnih podjetij logična izbira za poslovne dejavnosti. Prav ta del mesta že dolgo velja za eno ključnih gospodarskih točk Maribora. V novi stavbi so uporabnikom na voljo zasebne pisarne, coworking prostori, sejne sobe in druge delovne površine, del ponudbe pa je tudi možnost prilagoditve prostorov posameznim potrebam podjetij.

Ne gre več le za pisarno, ampak za drugačen model uporabe prostora

Če so podjetja še pred leti praviloma razmišljala predvsem o klasičnem najemu pisarn, danes vse pogosteje iščejo bolj prilagodljive modele, pri katerih ne zakupijo nujno velikih, stalnih in dolgoročno zavezujočih površin, ampak prostor uporabljajo glede na dejanske potrebe ekip, projektov in delovnih procesov. Prav na tej spremembi temelji tudi poslovni model IWG, ki svojo rast povezuje z dolgoročnim prehodom na hibridno delo.

[[image_1_tj_320]]

To pomeni, da prihod Regusa v Maribor ni zanimiv le kot odprtje nove lokacije, temveč tudi kot pokazatelj, da takšne rešitve očitno postajajo zanimive tudi zunaj prestolnice. V Ljubljani so podobni koncepti že bolj domači, v Mariboru pa bo šele praksa pokazala, kako velik je dejanski interes podjetij, samostojnih strokovnjakov, svetovalcev, startup ekip in drugih uporabnikov za tak tip delovnega okolja.

V ozadju odprtja je partnerski dogovor s podjetjem Enertec, lastniki stavbe pa so se za ta model odločili tudi zaradi pričakovanja, da fleksibilne oblike dela predstavljajo hitro rastoč segment poslovnih nepremičnin.

Maribor med industrijsko tradicijo in novimi oblikami dela

Odprtje takšnega centra odpira tudi vprašanje, kako se spreminja sam Maribor. Mesto je bilo desetletja predvsem industrijsko, delavsko in proizvodno središče, v zadnjih letih pa se vse bolj kaže potreba po tem, da ob tej identiteti razvija tudi sodobnejšo storitveno, podjetniško in mednarodno povezano poslovno plast. Prav zato je prihod globalne mreže fleksibilnih delovnih prostorov mogoče brati tudi kot signal, da je Maribor za določene investitorje in operaterje dovolj zanimiv, da vanj umeščajo formate, ki so sicer praviloma značilni za večja urbana in poslovna središča.

[[image_2_tj_320]]

To še ne pomeni, da bo mesto čez noč postalo novo regionalno vozlišče hibridnega dela, vendar kaže na to, da tudi tu nastaja prostor za drugačne oblike poslovne organizacije. Še posebej zato, ker Maribor zaradi lege ni zanimiv le lokalno, ampak tudi v širšem prostoru med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Prav to je poudaril tudi vodja za Slovenijo pri IWG Gent Nimani, ki je izpostavil dobro umeščenost mesta v širšo čezmejno mrežo poslovnih povezav.

Tak pogled ni nepomemben. Maribor je namreč pogosto v položaju, ko mora svojo razvojno zgodbo graditi med dvema skrajnostma: po eni strani med pričakovanji, da ostane močno regionalno središče za Štajersko, po drugi pa med potrebo, da se bolj samozavestno vključi v širše srednjeevropske poslovne tokove. Prav prostori, ki omogočajo kratkoročno, projektno ali hibridno prisotnost podjetij in ekip, so lahko eden od elementov take vmesne poti.

Hibridno delo ni več izjema, ampak vse bolj del poslovne logike

Spremembe na trgu dela so se v zadnjih letih močno pospešile. Če je bilo delo na daljavo nekoč razumljeno kot privilegij ali posebnost, je danes v številnih dejavnostih postalo sestavni del organizacije dela, podjetja pa poskušajo najti ravnotežje med fizično prisotnostjo, učinkovitostjo, stroški in pričakovanji zaposlenih. V tem okviru se širijo tudi fleksibilni delovni prostori, ki podjetjem omogočajo, da zmanjšajo stroške klasičnih pisarn, zaposlenim pa ponudijo bolj prilagodljivo delovno izkušnjo.

[[image_3_tj_320]]

Prav zato bo zanimivo spremljati, kdo bo nov center dejansko uporabljal. Bodo to pretežno manjša podjetja in samostojni podjetniki, ki potrebujejo profesionalen naslov brez velikih fiksnih stroškov? Bodo to tuja podjetja, ki želijo imeti v Mariboru začasno ali manjšo prisotnost? Ali pa bodo takšne prostore uporabljale tudi lokalne ekipe, ki ne želijo več vzdrževati klasičnih pisarn v dosedanjem obsegu? Odgovori na ta vprašanja bodo precej bolje kot uradne izjave pokazali, kakšno vlogo bo imel novi Regus v mestu.