Medtem ko bi morali biti starejši delavci zaradi izkušenj in znanja ključni igralci na trgu dela, se pogosto soočajo z ovirami, ki jim otežujejo ostati aktivni ali poiskati novo zaposlitev. Zakaj je temu tako in kako lahko izboljšamo pogoje za starejše delavce?

Stereotipi in predsodki: Prva in največja ovira

Eden glavnih izzivov, s katerimi se starejši delavci soočajo, so stereotipi, ki se jih držijo. Pogosto se pojavljajo napačne predstave, da so starejši delavci manj prilagodljivi, da ne sledijo sodobnim tehnologijam ali da nimajo energije, da bi uspešno tekmovali z mlajšimi kolegi. V resnici pa so izkušnje, modrost in zrelost pogosto ravno tisti atributi, ki jih podjetja najbolj potrebujejo.

Starejši delavci imajo za sabo leta izkušenj, sposobnost reševanja konfliktov in pogosto bolj umirjen in preudaren pristop k delu. Kljub temu pa se še vedno prepogosto zgodi, da jih delodajalci ne vidijo kot konkurenčne ali jih odrivajo v ozadje, ko pride do napredovanj ali novih zaposlitev.

Tehnološki napredek: Priložnost ali ovira?

Ena izmed večjih ovir, s katerimi se starejši delavci soočajo, je hiter razvoj tehnologije. Digitalizacija in avtomatizacija spreminjata naravo številnih delovnih mest, kar od vseh delavcev, ne glede na starost, zahteva prilagodljivost in sposobnost hitrega učenja novih veščin.

Čeprav mnogi starejši delavci zmorejo in želijo slediti tem spremembam, jim pogosto manjkajo priložnosti za izobraževanje in usposabljanje. Podjetja namreč žal ne vlagajo vedno dovolj v prekvalifikacije starejših zaposlenih, kar jih postavlja v slabši položaj.

Namesto da bi jim ponudili priložnosti za usposabljanje in nadgradnjo digitalnih znanj, se jih pogosto obravnava kot »zastarele«, mlajši sodelavci pa ob njihovi digitalni nespretnosti pogosto le zavijajo z očmi.

Dolgotrajna brezposelnost in težave pri iskanju nove zaposlitve

Ko starejši delavci izgubijo službo, se pogosto znajdejo pred dolgotrajno brezposelnostjo. Statistike kažejo, da je za delavce, starejše od 50 let, precej težje najti novo zaposlitev, kot za mlajše.

Razlogi za to so večplastni – od že omenjenih stereotipov, do dejstva, da so starejši delavci pogosto dražji zaradi višjih plač, ki jih dosegajo z izkušnjami.

Podjetja so velikokrat bolj nagnjena k zaposlovanju mlajših kadrov, ker menijo, da bodo cenejši in bolj prilagodljivi.

Poleg tega je marsikateri starejši delavec soočen s strahom, da bo moral sprejeti delo pod pogoji, ki so slabši od tistih, ki jih je imel prej – kar pomeni nižje plačilo, manj stabilne oblike zaposlitve in manj ugodne delovne pogoje.

Pokojninski sistem in »zeleno delo«

Slovenija se že vrsto let sooča z izzivom, kako vzdrževati vzdržen pokojninski sistem, hkrati pa spodbujati aktivno staranje.

Vse več se govori o t. i. »zelenem delu«, kjer bi starejši delavci, ki so blizu upokojitvi, lahko opravljali lažja ali prilagojena dela, da bi ostali delovno aktivni. Tako bi se zmanjšal pritisk na pokojninsko blagajno, delavci pa bi ostali vključeni v družbo in delovno okolje.

Vendar pa praksa kaže, da to ni enostavno doseči. Veliko podjetij ni pripravljenih prilagoditi delovnih mest ali delovnih ur starejšim delavcem. Prav tako ni ustrezno vzpostavljenih mehanizmov, ki bi starejšim omogočali prehod na delno zaposlitev ali lažje oblike dela, brez da bi se morali odpovedati delu pokojnine.

Potreba po spremembi kulture dela

Starejši delavci v Sloveniji se soočajo z vrsto izzivov, a rešitve so na dlani. Predvsem je potrebno premakniti miselnost in politiko zaposlovanja v smer, ki bo spodbujala vseživljenjsko učenje, prožne oblike dela in večje spoštovanje izkušenj, ki jih prinašajo starejši delavci.

S tem ne bomo le izboljšali kakovosti njihovega življenja, temveč tudi povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki bi lahko izkoristilo potencial, ki ga ti delavci ponujajo. Izkušnje in leta dela so vrednota, ne ovira – in tega bi se morali vsi zavedati.