Vsi smo že slišali, da je delovno okolje bolj znosno, ko se dobro razumemo s sodelavci. Še več, mnogi prisegajo, da prav prijateljstva v službi poskrbijo za večjo pripadnost, zavzetost in celo boljše rezultate. A kje je meja med zdravim kolegialnim odnosom in preveč zasebnim prepletanjem? Je lahko tesna povezanost v službi tudi past?

Med bližino in profesionalno distanco

V povprečnem življenju preživimo skoraj tretjino svojega časa v službi. Ni torej presenetljivo, da se tam pogosto spletejo tudi globlje vezi. Skupne malice, dolge ure projektnega dela, smeh med odmori ali solidarnost ob napornem šefu – vse to naravno ustvarja prostor za povezovanje. Psihologi poudarjajo, da so prijateljski odnosi med sodelavci lahko močan vir podpore in zadovoljstva pri delu.

A hkrati opozarjajo: če ni vzpostavljena zdrava meja, se lahko prijateljstvo hitro spremeni v vir napetosti. Še posebej takrat, ko pride do konfliktov, ocenjevanja, napredovanj ali reorganizacij, ki od prijateljev zahtevajo drugačno vlogo, ne več samo tisto tovariško, temveč tudi profesionalno.

Ko prijateljstvo pomaga in ko škodi

Mnogi vodje priznavajo, da imajo raje zaposlene, ki se med seboj razumejo. Dobri odnosi zmanjšujejo trenja, spodbujajo timsko delo in pogosto vodijo v večjo produktivnost.

Po drugi strani pa so v nekaterih podjetjih prijateljstva med zaposlenimi tiho nezaželena. Zakaj? Ker lahko sprožijo občutek izključenosti pri drugih sodelavcih, povzročijo neformalna zavezništva ali celo spodkopavajo avtoriteto vodij. Ni redkost, da se v ekipah, kjer prevladuje tesno prepletena “notranja” skupina, začnejo širiti govorice, pojavi se zavist, komunikacija pa postane neenakopravna.

Ko postane zapleteno

Ena najtežjih situacij nastopi takrat, ko se prijatelja znajdeta na različnih straneh poslovne odločitve. Če en od njiju napreduje in postane šef, drugi pa ostane na isti ravni, je občutek neenakosti skoraj neizogiben. Lahko se pojavijo dvomi o objektivnosti, favoriziranju ali celo o iskrenosti odnosa.

Prav tako se lahko prijateljstvo med sodelavci zaplete v trenutkih, ko je treba kritizirati delo drugega ali prijaviti napako. Marsikdo se boji, da bo s tem ogrozil osebni odnos, zato raje molči – kar pa dolgoročno škodi tako posamezniku kot organizaciji.

Ravnovesje je mogoče, a ne samoumevno

Ključno vprašanje, ki si ga moramo postaviti, ni, ali je prijateljstvo v službi dobro ali slabo, temveč kako zrelo znamo ločevati osebno od profesionalnega. Uspešna prijateljstva med sodelavci temeljijo na iskrenosti, spoštovanju meja in sposobnosti, da ne glede na bližino ostajamo profesionalni.

V podjetjih, kjer se zavedajo občutljivosti teh odnosov, kadrovniki vse pogosteje ponujajo tudi usposabljanja o komunikaciji, razreševanju konfliktov in postavljanju meja. Vse z namenom, da se vzpostavi kultura, v kateri je prijateljstvo lahko dodana vrednost, ne pa razlog za napetosti.